OECD je v svoji preliminarni izdaji za Slovenijo v Economic Outlook med drugim napovedal ekspanzivno politiko fiskalne politike v letu 2024 zaradi višjih izdatkov za obnovo, napovedal pa je tudi zaostritev v letu 2025. Zdi se, da ob visokih obdavčitvah in uvedbah obveznih prispevkov zgodba z “jemanjem iz žepov državljanov” še ni končana.
Strukturni ukrepi vključujejo postopno povečanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo, ki odražajo pritiske na izdatke zaradi staranja in bodo leta 2026 dosegli 1 odstotek BDP. OECD ocenjuje, da so potrebne tudi nadaljnje reforme v pokojninskem in zdravstvenem sistemu za zagotovitev fiskalne vzdržnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Economic Outlook je dvakratna letna analiza OECD glavnih svetovnih gospodarskih trendov in obetov za naslednji dve leti. Obeti, ki jih je pripravil Ekonomski oddelek OECD, predstavljajo dosleden nabor projekcij za proizvodnjo, zaposlovanje, javno porabo, cene in trenutna stanja na podlagi pregleda vsake države članice in povzročenega učinka vsake izmed njih na mednarodni razvoj.
V poročilu so zapisali, da naj bi svetovna rast v letošnjem letu 2024 ostala nespremenjena in se bo nato leta 2025 skromno okrepila. Prihodnost ostaja negotova, predvsem zaradi visoke geopolitične napetosti, zlasti na Bližnjem vzhodu, kar bi po njihovem mnenju lahko povzročilo motnje na energetskih in finančnih trgih, kar bi povzročilo skokovit porast inflacije in zastoj rasti.
Ali slovensko gospodarstvo tone?
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po nekajmesečnem izboljševanju letos marca drugič zapored znižala in bila še naprej nižja kot pred letom, je nedavno poročal Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Dejstvo je, da je aktualna oblast že pred volitvami leta 2022 napovedala vojno gospodarstvu. Napovedali so nižje plače, višje davke, več regulacije in siljenje z zeleno agendo. Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo.
Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU med državami članicami eno izmed najvišjih obremenitev plač, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, zvišala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice.
OECD nadaljuje, da “poleg tega strukturni ukrepi vključujejo povečanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo za 0,2 odstotka BDP leta 2025 in 1 odstotka BDP leta 2026 zaradi reform, ki bodo uvedle plačila za institucionalno dolgotrajno oskrbo – varstvo starejših. To bo financirano s povišanjem prispevne stopnje za socialno varnost za 2 odstotni točki. Zaradi tega naj bi se fiskalna politika leta 2024 spremenila v ekspanzivno, nato pa se bo leta 2025 zaostrila.”
“Nova obvezna prispevka za zdravstvo ter za dolgotrajno oskrbo in skoraj nihče ne pritožuje; zato nas ne sme presenetiti, da Luka Mesec, ki je, kar se podjetništva tiče, za luno, načrtuje še višji prispevek za ZPIZ, Simon Maljevac pa še obvezni prispevek za gradnjo,” je ob napovedi OECD zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Nova obvezna prispevka za zdravstvo ter za dolgotrajno oskrbo in skoraj nihče se ne pritožuje, zato nas ne sme presenetiti, da Mesec, ki je kar se podjetništva tiče za luno, načrtuje še višji prispevek za ZPIZ, Maljevac pa še obvezni prispevek za gradnjo.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 3, 2024
Paradoksalno je dejstvo, da je davkov vedno več, torej je tudi denarja v proračunu več, a javne storitve kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega Urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Padec industrijske proizvodnje je bil šokanten, zlasti december je prinesel več kot 10-odstotni upad v primerjavi z novembrom. Celotna proizvodnja je lani nazadovala za 5,3 odstotka, kar je zaskrbljujoče, še posebej zaradi padca v ključnih sektorjih, kot so predelovalne dejavnosti, rudarstvo in preskrba z energijo. Obstaja resna nevarnost, da se bo ta trend nadaljeval, kar nakazujejo številni terenski znaki.
“Ključne prednostne naloge politike so zagotoviti trajno znižanje inflacije, vzpostaviti fiskalno pot, ki bo obravnavala naraščajoče pritiske, in izvesti reforme za dvig trajnostne in vključujoče rasti na srednji rok,” so še zapisali in dodali, da “ker je osnovna inflacija nad ravnjo euroobmočja, bo manj restriktivna naravnanost denarne politike ECB morda zahtevala nadaljnje fiskalno zaostrovanje v Sloveniji.”
A. H.