Vlada RS se je na družbenem omrežju X pohvalila z dejstvom, da je bilo v Sloveniji leta 2024 kar 944.008 delovno aktivnih oseb, kar je po besedah vladajočih najvišje število od leta 1991. Glede na vladno naklonjenost večjemu številu ministrstev, posledično tudi več zaposlitvam v javnem sektorju in dvigu plač, se številni sprašujejo, koliko teh “delovno aktivnih” se financira iz davkoplačevalskih žepov.
“Koliko od teh ‘delovno aktivnih’ jih neposredno ali skozi posredne proračunske porabnike ‘visi’ na proračunu? Vnaprej hvala za odgovor,” se ob tem sprašuje mednarodni pravnik Miha Pogačnik. Kateri številki se približujemo z zaposlitvami v javni upravi, smo poročali tukaj, vsekakor pa je ob vladni “hvali” treba omeniti še nekaj dejstev.
Na družbenih omrežjih so vladno objavo označili za “zavajanje”. “Ne zavajajte. Od tega 250.000 v javnem sektorju, 400.000 pa zasluži premalo, da bi plačevali omembe vredne davke (polovični delovni čas, minimalec). Celotno državo financira 300.000 ljudi. Tistih ljudi, ki jih radi psujete s kapitalisti in jih ožemate kot limono,” je zapisal eden od uporabnikov.
Ne zavajajte. Od tega 250.000 v javnem sektorju, 400.000 pa zasluži premalo, da bi plačevali omembe vredne davkec (polovični delovni čas, minimalec). Celotno državo financira 300.000 ljudi. Tistih ljudi, ki jih radi psujete s *kapitalisti* in jih ožemate kot limono. pic.twitter.com/PYljrluAjb
— brutusReloaded (@brutus91101394) May 3, 2025
Po razpoložljivih vladnih podatkih je bilo leta 2023 v javnem sektorju zaposlenih približno 247.600 ljudi, kar pomeni 26,5 % vseh delovno aktivnih. V ožji državni upravi, kamor spadajo ministrstva, vladne službe in upravne enote, pa je bilo po podatkih Ajpesa in Ministrstva za javno upravo RS zaposlenih med 30.000 in 31.000 oseb – približno 3,3 % vseh delovno aktivnih. Če upoštevamo širšo javno upravo, ki vključuje tudi lokalne skupnosti in številne druge institucije, se ta delež hitro približa tretjini vseh zaposlenih.
Število zaposlenih v javnem sektorju se po poročanju Demokracije od leta 2015 v povprečju povečuje za okoli 3600 oseb letno, iz česar bi lahko sklepali, da se je trend rasti nadaljeval tudi leta 2024, čeprav uradni podatki še niso objavljeni. To pomeni, da ob pohvali rekordne zaposlenosti vlada prikriva dejstvo, da je pomemben del tega “rekorda” posledica širitve državnega aparata, ki ga financirajo vsi davkoplačevalci.
Ob rekordni številki, s katero se ponaša Golobova vlada, podatki razkrivajo kompleksnejšo sliko. Struktura delovno aktivnih posameznikov se namreč pomembno spreminja. Leta 2010 je bilo delovno aktivnih 92,6 % slovenskih državljanov, ta delež pa je do leta 2024 padel na 84,3 %. Močno se je povečal delež tujih delavcev, ki prihajajo iz držav izven EU. Teh je zdaj kar 13,7 %, delež delovno aktivnih iz EU pa ostaja skromen – med 0,5 % in 2,1 %.
Kje so Slovenci zaposleni in koliko kdo zasluži?
Največ delovno aktivnih je še vedno v gospodarstvu – predelovalne dejavnosti (22,3 %), trgovina in popravila motornih vozil (12,3 %) – in izobraževanju (8,6 %). Med poklicnimi skupinami izstopajo strokovnjaki, ki predstavljajo 23,5 % vseh zaposlenih, največ jih je prav v vzgoji in izobraževanju. Razlike v plačah so velike. Oktobra 2023 so najvišje plače prejemali zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji – v povprečju 3731 € bruto mesečno. Najnižje plače so imeli zaposleni v preprostih poklicih, in sicer le 1477 €. Po dejavnostih so najvišje plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3183 €), najnižje pa v gostinstvu (1569 €). Slovenski državljani v povprečju zaslužijo 5,2 % več od splošnega povprečja, medtem ko državljani nečlanic EU zaostajajo za kar 29,1 %, kot kažejo podatki Sursa.
Vedno večja centralizacija
Delovni tokovi razkrivajo tudi visoko stopnjo dnevnih migracij. Kar 510.000 zaposlenih dnevno odhaja na delo v drugo občino. Največ jih migrira v Ljubljano, vsak dan naj bi tja prišlo 141.500 delavcev, iz nje pa se jih na delo v druge občine odpravlja 25.400. V Sloveniji je le 34 občin z več delovnimi mesti kot delovno aktivnimi prebivalci – najbolj izstopa Trzin. Na ravni regij je osrednjeslovenska regija edina z več delovnimi mesti kot prebivalci, kar kaže na močno centralizacijo gospodarske dejavnosti.
Sklep
Kljub zveneči statistiki o rekordnem številu zaposlenih ostaja dejstvo, da vlada ob tem ni razkrila podatka, koliko je tistih, ki jih financirajo iz državnega proračuna. Prav zato smo nanjo naslovili nekaj vprašanj v zvezi s številom zaposlitev po zadnjih podatkih, ob tem pa tudi vprašanja v zvezi s tem, za koliko je številka narasla od leta 2022. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
A. H.