Kitajska, ki je še pred kratkim množično kupovala zlato in s tem potiskala cene na rekordno raven, je zdaj presenetila z obsežno prodajo. Ta hitra sprememba strategije je močno vplivala na svetovni trg zlata, saj so cene zaradi tega občutno padle. Zdi se, da letos uvedene ameriške carine na kitajski uvoz že povečujejo gospodarski pritisk na Kitajsko.
Ameriška levica je nasprotovala Trumpovim carinam na Kitajsko, saj naj bi povečevale stroške za ameriške potrošnike in podjetja ter sprožale trgovinske vojne, ki škodijo globalnemu gospodarstvu in ameriškim delovnim mestom. Poleg tega je kritizirala pomanjkanje strategije in pravne podlage za njihovo uvedbo, vendar se je, kot kaže, zmotila.
Še pred nekaj dnevi se je zdelo, da Kitajska ne more kupiti dovolj zlata. Cene so se povzpele vse do 3500 dolarjev za unčo, na kar so vplivali veliki prilivi v kitajske sklade ETF, kot so Huaan Yifu, Bosera in Guotai. A kot pogosto velja na Kitajskem – kar hitro zraste, lahko še hitreje pade. Po navedbah Adama Gillarda, trgovca z blagom pri Goldman Sachsu, je Kitajska pred praznikom dela začela prodajati zlato, kar je na domačem trgu zmanjšalo položaj za približno pet odstotkov v primerjavi z rekordnimi ravnmi, kot poroča Oil Price.
Primer – 22. aprila je Kitajska še vedno povečevala svoje naložbe in dodala 1,2 milijona unč zlata prek šanghajskih trgov (SGE in SHFE). Le nekaj dni pozneje je prodala skoraj milijon unč, s čimer je izničila ves predhodni dvig. Zanimivo je, da se obseg kitajskih skladov (ETF) v tem času skoraj ni spremenil. ETF (Exchange Traded Fund) se nanaša na sklade, s katerimi trgujejo na borzi in sledijo ceni zlata. Ti skladi vlagateljem omogočajo, da posredno vlagajo v zlato, ne da bi dejansko posedovali fizično zlato.
Poleg tega se je tako imenovana “uvozna arbitraža papirnatega zlata” (razlika med domačo in mednarodno ceno) znižala za približno 20 dolarjev (približno 18 evrov) na unčo. Kot poudarja Gillard, se večina zadnjih premikov cene dogaja prav v času, ko se odpirajo kitajski trgi. Ker se to dogaja v manj prometnih urah, ima Kitajska v teh trenutkih nesorazmerno velik vpliv na svetovni trg. Prav zato ni presenetljivo, da je zlato v jutranjem azijskem trgovanju doseglo najnižjo vrednost v zadnjih dveh tednih.
Ameriške carine so po Trumpove administracije zasnovane za zaščito domačega gospodarstva, zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko in spodbujanje ameriške proizvodnje. Visoke carine (125–145 odstotkov) povečujejo stroške kitajskega uvoza, kar lahko prisili Kitajsko k pogajanjem ali zmanjšanju izvoza v ZDA. Na primer, 42-odstotni padec kitajskih pošiljk v ZDA v aprilu 2025 kaže na motnje v dobavnih verigah, kar nakazuje, da carine dosegajo gospodarski učinek.
Očitno so prvi učinki že vidni, saj uvedene carine lahko vplivajo na kitajsko gospodarstvo, zmanjšujejo izvoz, povečujejo stroške in potencialno upočasnjujejo gospodarsko rast. Kitajska bi lahko v odziv na to začela prodajati zaloge zlata, da bi pridobila likvidnost za blaženje gospodarskih posledic ali za financiranje protiukrepov, kot so lastne carine na ameriško blago (84-odstotne carine).
Ali Kitajska spreminja svojo strategijo?
Carine posledično lahko krepijo ameriški dolar, saj povečujejo povpraševanje po ameriških izdelkih ali krepijo zaupanje v ameriško gospodarstvo, kar je bil tudi eden od Trumpovih ciljev. Močnejši dolar običajno negativno vpliva na ceno zlata, saj je zlato denominirano v dolarjih in postane dražje za tuje kupce, kar zmanjšuje povpraševanje. Če Kitajska v tem kontekstu prodaja zlato, to dodatno povečuje ponudbo na trgu in prispeva k padcu cen.
Sicer pa Kitajska že dolgo kopiči zlato, da bi zmanjšala odvisnost od ameriškega dolarja in okrepila svojo valuto (juan) v mednarodni trgovini. Vendar bi lahko carine prisilile Kitajsko, da začasno spremeni strategijo in proda del zalog, da bi uravnotežila gospodarske izzive ali financirala druge naložbe, kot so kriptovalute ali digitalna sredstva, kar je v skladu z nekaterimi globalnimi trendi.
A. H.