Maja letos je nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič prijavil ustavnega sodnika Roka Čeferina na KPK. Gregorčič trdi, da je Čeferin kršil določbe o nasprotju interesov s sodelovanjem pri oceni ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Do danes – mesece kasneje – je zadeva še vedno v fazi preiskusa.
Peter Gregorčič je prijavo na KPK utemeljil s trditvijo, da je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov s tem, ko je v zadevi, ki jo je predlagal državni svet, postal sodnik poročevalec, kar pomeni, da je usmerjal in vodil zadevo. “Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi,” je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. “Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov,” je povedal.
Postopek še vedno v fazi preiskusa
“Postopek zoper sodnika in podpredsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, dr. Roka Čeferina, zaradi suma kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je še vedno v fazi preizkusa,” je na Gregoričevo poizvedbo te dni odgovorila Komisija za preprečevanje korupcije.
V vsebinsko enaki zadevi je že bil izločen!
Čeprav je sodnik Čeferin v vsebinsko enaki zadevi že izločen, mu je ustavno sodišče 7. decembra lani dodelilo poročevalstvo v zahtevi državnega sveta. Gre torej za očiten in nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov, kot jih opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je prepričan Gregorčič.
Accetto in Čeferin očitno kršila zakonodajo
Skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije bi moral sodnik Čeferin v treh delovnih dneh po prejemu dodeljene zadeve (tj. do 12. decembra 2023) pisno obvestiti predsednika ustavnega sodišča o obstoju okoliščin nasprotja interesov. Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto pa bi moral najkasneje v petih delovnih dneh po prejemu takega obvestila (torej najkasneje do 19. decembra 2023) zagotoviti, da o tem odloči ustavno sodišče kot kolektivni organ. Če sodišče o tem ne bi odločilo, bi moral sodnik Čeferin v petih dneh, torej do 24. decembra lani o tem obvestiti KPK.
Gregoričič je maja letos iz spisa zadeve državnega sveta ugotovil, da je Čeferin tudi štiri mesece po izteku rokov, ki jih določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, še vedno sodnik poročevalec, ustavno sodišče pa o njegovi izločitvi takrat še ni odločilo. Zato je KPK predlagal, da zoper sodnika Čeferina uvede postopek. Jasno je, da sta Čeferin in predsednik ustavnga sodišča Accetto kršila zakonodajo.
Zakonsko določeni roki so namreč jasni, kazen za prekršek pa tudi; 77. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije predvideva kazen v višini od 400 do 1.200 EUR. Predsednik ustavnega sodišča je zadevo uvrstil na sejo šele po Gregorčičevi prijavi KPK, sodišče pa je nato tudi ugotovilo obstoj okoliščin nasprotja interesov ter iz obravnavanja in odločanja v zadevi državnega sveta vendarle izločilo tako sodnika dr. Roka Čeferina kot tudi sodnico dr. Nežo Kogovšek Šalamon. Na tej seji pa sodišče ni odločalo o predlogu za združitev zahteve državnega sveta z njihovo pobudo. Določilo je le novo sodnico poročevalko – dr. Katjo Šugman Stubbs in – kot je vidno iz spisa – zadevo spet pospravilo v predal, opozarja Gregoričič.
Dvojna merila Komisije za preprečevanje korupcije
“KPK je prva poklicana, da z ukrepi, ki so ji na voljo, krepi integriteto, transparentnost in delovanje pravne države. Mencanje pri tako pomembni zadevi je nesprejemljivo. Ustvarja namreč vtis, da želi KPK ta primer pomesti pod preprogo, ker gre za pomembnega posameznika, posledično pa da tega posameznika z zavlačevanjem KPK neutemeljeno ščiti. Ob takih sodnikih in taki Komisiji za preprečevanje korupcije zavlačevanjem KPK neutemeljeno ščiti. Ob takih sodnikih in taki Komisiji za preprečevanje korupcije še dolgo ne bomo pravna država, pač pa ostajamo država dvojnih meril,” še meni Gregorčič.
I. K.