Ima Slovenija najdražjo elektriko v Evropi?

Slovenija ima najvišjo ceno električne energije, 0,115 evra za kilovatno uro (kWh), je bilo prejšnji torek, 11. junija, razvidno na spletnem mestu “energyprices.eu”. Gre za platformo z navedbami cen električne energije, ki je namenjena za analize trga in druge relevantne vsebine v energetski industriji.

Naslednji dan je bila cena nekoliko nižja (0,107 evra), 13. junija pa že spet 0,115 evra za kWh. Povprečna cena v zadnjih 30 dneh je bila 0,845 evra za kWh, kar glede na izgovore resornega ministrstva sploh ni malo.

Analitiki: Najdražja Slovenija, najcenejša Norveška

Upravljavci spletne strani energyprices.eu oziroma njihovi analitiki so zapisali, da se cene električne energije po Evropi razlikujejo, pri tem pa so opazne razlike od najvišjih do najnižjih. Najdražja cena je v Sloveniji, kjer je elektrika stala 0,115 evra za kWh. Dodali so, da je “nasprotno najcenejša cena električne energije na Norveškem, saj znaša le 0,031 evra na kWh. Medtem imata Švedska in Danska ceno 0,063 evra za kWh, kar kaže znaten padec v primerjavi z najvišjimi cenami.”

Na portalu so navedli še Italijo in Hrvaško s cenama 0,104 evra za kWh.

Golobov minister se temu smeji

To pa niso bile prve objave cen, ki so se pojavile v Sloveniji in se po družbenih omrežjih začele širiti kot blisk. Resorni minister Bojan Kumer je ob teh objavah javnosti sporočil, da se takšnim podatkom pogosto nasmeji. Da to ni nič kaj takega, pa so javnosti začeli sporočati tudi medijski zvočniki vladajoče koalicije.

Tematika je za nepoučene sicer precej zapletena, zato smo se po odgovore napotili na pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Golobov minister Bojan Kumer. Pri vprašanju, zakaj je Slovenija 11. junija na borzi plačevala najvišjo ceno elektrike v Evropi, kjer smo s 115 evri na MWh absolutni rekorderji, so nas najprej kot prvošolčke vehementno poučili, da “Slovenija na borzi ničesar ne plačuje” in dodali, da na borzi prodajajo in kupujejo trgovci z električno energijo. Kot da mi tega ne bi vedeli. Za spletno stran pa so zapisali, da ta prikazuje “povprečno borzno ceno produkta BASE za dan vnaprej, ki se spreminja po urah. Povprečne dnevne cene na borzi za dan vnaprej se oblikujejo za vsako državo ločeno. Cene energije na borzi zelo nihajo, skoki nekaj sto odstotkov iz enega v drug dan niso redkost”. Pri Kumru so slednje zelo posplošili, hkrati pa pozabili, da je sistem za vse države enak. To tudi ne more biti razlog, da je cena za Slovenijo najvišja. In to zdaj ni bilo prvič.

Bolj slabi izgovori glede Italije

Na ministrstvu so še dodali, da je večinoma med najdražjimi Italija, ker zelo veliko uvaža. Energija pa teče v smeri višje cene, ne nižje. Podatke ministrstva smo preverili. Italija je razdeljena na več območij, cene se med njimi nekoliko razlikujejo, podatki pa pokažejo, da je Italija v zadnjih 30 dneh plačala najvišjo ceno 0,117 evra za kWh, Slovenija pa 0,115 evra. Podatki še pokažejo, da je Slovenija najvišjo ceno v zadnjih 30 dneh plačala 3. junija 2024. Znašala je kar 0,129 evra za kWh in je bila višja od najvišje cene za Italijo (0,118 evra). To pomeni, da na ministrstvu za energijo preprosto zavajajo.

Na ministrstvu še navajajo, da so velikokrat višje cene od cen v Sloveniji tudi v jugovzhodni Evropi in Grčiji, pogosto tudi na Poljskem. Slednjega za zdaj nismo preverjali. Bomo pa tematiko spremljali še naprej.

Dodali so še, da Slovenija leži poleg Italije, kar je verjetno razlog, da je cena za dan vnaprej pogosto med višjimi v Evropi. Zapisali so, da ceno električne energije v Evropi določata povpraševanje in ponudba na prostemtrgu. A ta cena je le del stroška oskrbe z energijo, ki ga plačujejo končni odjemalci, so dodali. To vemo. Pri Kumru niso pozabili spomniti niti na to, da je po njihovem drugi neizogibni del stroška oskrbe strošek omrežja, ki je bil za gospodinjstva dolga leta približno enak strošku energije, v zadnjih dveh letih pa delež energije na računu za gospodinjstvo predstavlja že približno polovico računa. Delež stroška omrežnine za industrijo je precej nižji kot pri gospodinjstvih. Niso pa dodali, da se bo v kratkem to spremenilo in da pripravljajo drastične spremembe pri omrežnini.

Izvedeli smo tudi, da se države razlikujejo v povprečnem letnem strošku za energijo kot tudi v strošku za omrežnino. Največje razlike so v tretjem delu, ki ga plačujemo za oskrbo z električno energijo, to so davki, prispevki in trošarina.

Kako je z Gen-I?

Ministrstvo smo vprašali, ali je točno, da je Gen-I energijo iz Jedrske elektrarne Krško že pred časom po dolgoročnih pogodbah prodal po ceni od 80 do 100 evrov, zdaj pa Slovenija na trgih kupuje bistveno dražjo energijo. Odgovorili so nam, da se moramo za odgovor na to vprašanje obrniti na Gen-I.

V Gen-I smo seveda že pred tem poslali isto vprašanje. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Žalostno pa je, da ministrstvo, ki se ukvarja večinoma z energijo, odgovora na vprašanje o Gen-I ne ve. Ali bolje, za javnost ga ne sme vedeti. Minister Bojan Kumer je bil dolga leta zaposlen v Gen-I. Pravzaprav je v vlado prišel prav iz Gen-I. Obstajajo tudi indici, da je Gen-I škodljive dolgoročne pogodbe sklenil prav v času, ko je bil v tem podjetju zaposlen Bojan Kumer, Golob pa je bil predsednik uprave.

Po zmagi na državnozborskih volitvah aprila 2022 je Robert Golob poskrbel za prijatelja Kumra in dosegel vzpostavitev novega ministrstva. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je bilo ustanovljeno z reorganizacijo Golobove vlade v januarju 2023. Ministrstvo pa v ospredje postavlja le energetiko.

Megalomanski dobički podjetij

Slovenija se je z energetsko krizo začela spopadati leta 2022. Vlada Roberta Goloba jo je srednjeročno reševala s postavitvijo velikih sončnih elektrarn. S tem so omogočili megalomanske dobičke podjetij, ki ponujajo zgraditev sončnih elektrarn na ključ. Zanimivo pa je, da se kot največji ponudnik takih elektrarn predstavlja nekdanje podjetje, ki ga je vodil Robert Golob, to je Gen-I.

Podatki tudi kažejo, da so praktično ves čas mandata te vlade v Sloveniji cene električne energije med najvišjimi v EU, četudi na ministrstvu pravijo drugače. Nadalje vlada napoveduje še dvig omrežnin, kar bo najbolj udarilo gospodarstvo, škodljivim učinkom pa se ne bomo izognili niti v gospodinjstvih. Z novim načinom omrežnin namerava vlada po dostopnih podatkih zbrati dodatnih več milijard evrov.

Cene so visoke

Cene električne energije v Sloveniji so s časom nihale. Iz analize tujega spletnega portala je za Slovenijo razvidno, da je bila decembra 2023 povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce 0,197 evra za kWhH, cena za negospodinjske odjemalce pa je v istem obdobju znašala 0,209 evra za kWh.

Ko ministra sprašujemo za Gen-I, je tako, kot bi volka na pašniku spraševali, kje so ovce

Bojan Kumer, resorni minister za energijo, se je v Gen-I zaposlil leta 2009 kot vodja projektov za razvoj poslovanja v tujini. Bil je tudi direktor družbe Gen energija.

Leta 2018 je v Gen-I postal direktor prodaje skupine Gen-I, leta 2020 je prevzel več vodstvenih in poslovodnih funkcij. Ves čas je bil tesno povezan z Robertom Golobom. Ko se Kumer danes spreneveda in nas po odgovore o poceni prodaji električne energije iz državne jedrske elektrarne napotuje v Gen-I, se vse skupaj (naša vprašanja in njegovi odgovori) zdi, kot bi volka spraševali, kje so ovce. Dodajmo, da Gen-I na naša vprašanja v času vlade Roberta Goloba sploh ne odgovarja in to ve tudi Bojan Kumer.

Vida Kocjan