Včeraj so člani odbora DZ za obrambo z desetimi glasovi za in enim proti podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ob tem je stranka SDS dejala, da je predvideni dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP premalo ambiciozen, saj lahko konkretne številke hitro splahnijo, glede na gospodarske napovedi. Za Novo24TV je poslanec Jožef Lenart predstavil argumente, zakaj se z resolucijo sicer strinja in zakaj so jo v stranki SDS podprli, je pa poudaril, da je prejšnja vlada resolucijo že sprejela ter, da je bila dobra, načrti pa so bili jasni in dorečeni. Nepotrebno jo je bilo tako na novo sprejemati in spreminjati, a to je žal že stalnica te vlade – zrušiti vse, kar je prejšnja gradila.
V stranki SDS podpirajo predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske in se še naprej zavzemajo, da bo naša vojska sodobno opremljena, je na odboru dejal Jožef Lenart. Dejal je, da je cilj financiranja v višini dveh odstotkov BDP zastavljen premalo ambiciozno, saj da lahko konkretne številke hitro splahnijo, če se gospodarstvo začne ohlajati. “Kot rečeno pri nas v Sloveniji se prepogosto spremeni gospodarska politika, finančna oz. politika davkov, torej vsa državna politika in vizija – strategija načrtovanja uspešnosti. To včasih ni najbolje, ker se nova Vlada vedno nekaj časa prilagaja in se “lovi” okrog te nove vizije. Da se vse v globalno zamenja, ter da vsak nov mandat, oziroma z vsako spremembo – zamenjavo vlade, začnemo vse znova je precej zahtevno delo. Lahko bi bilo bolj enostavno, če bi se držali začrtane vizije iz mandata v mandat. Tako je večinoma drugje v EU”, je dejal Lenart.
Zakaj sprejemati novo resolucijo, če jo je prejšnja vlada že zastavila in jo tudi začela izvajati?
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do 2035, ki so jo sprejeli pod prejšnjo vlado, v mesecu februarju 2022 je bila dobra, pravi Lenart in dodaja, da so bili načrti za povečano porabo sredstev za obrambne namene dorečeni, zapisani. “Dejansko se je začela izvajati nabava sodobnejše obrambne tehnike, kot so oklepna vozila za varen premik vojakov po bojišču. Oklepniki “boxerji 8X8″, so se nekako skladali s strukturo in nujnim povečanjem bojnih sil. Nameravali smo vzpostaviti 2 bataljonski bojni skupini in v ta namen so bili naročeni oklepniki imenovani Boxerji, ki so se pozneje z nastopom te Vlade odpovedali.” Spomnimo, da je vlada brez pravih argumentov odstopila od nakupa, njihovo sporočilo pa je bilo jasno, da gre za politično odločitev. Slovenija je namreč odstopila od pogodbe za nakup 45 osemkolesnih oklepnikov boxer, katere sedaj kupujejo v drugih državah, na primer vojska Združenega kraljestva kupuje natanko enake oklepnike Boxer 8×8, kot se jim jih je odpovedala Slovenska vojska pod novo vlado. Davkoplačevalci pa so za to potezo, ki je namenjena izključno zadovoljevanju skrajne Levice, plačali 70 milijonov evrov.
Bomo imeli še nove taktike bojevanja, drugačno tehniko?
Če imamo novega ministra Marjana Šarca in sekretarje na Ministrstvu za obrambo, bomo pa pač imeli tudi novo strukturo slovenske vojske, nove taktike bojevanja in zato potrebujemo drugačno tehniko in Resolucijo o razvoju in opremljanju SV, se je pošalil Lenart. Morda je bila pa ta resolucija, vsaj deloma “spisana”, kot vzrok ali za namen, da bi se (lahko) odstopilo od nakupa katerihkoli oklepnih vozil 8X8, še dodaja. “Kljub temu, če gremo v bolj resno razpravo, je prilagajanje takega načrta za opremljanje SV logična posledica zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in s tem v EU. Tako, da “bolje pozno kot nikoli” – je ta koalicija spregledala in tudi začela upoštevati nekatere bolj ali manj znane napotke; skupne varnostne in obrambne politike EU in se sedaj tudi začela zavedati, da zaveze do Nata niso mačji kašelj.”
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je sicer v predstavitvi dejal, da je ključni razlog za pripravo nove resolucije le leto dni po sprejetju prejšnje v spremembi varnostnega okolja. Omenil je agresijo Rusije na Ukrajino in pridružitev dveh nevtralnih evropskih držav zvezi Nato. Novosti so vzporedno, in ne več zaporedno, gradnja dveh bataljonskih bojnih skupin, nakup sistemov zračne obrambe srednjega dometa, izgradnja helikopterskih zmogljivosti s kaskadno menjavo obstoječih helikopterjev in nakupom dodatnih štirih helikopterjev ter vlaganje obrambnega proračuna v raziskave in razvoj.
Skupna varnostna in obrambna politika EU namreč predvideva tudi skupne in hitro odzivne ter enotno, odlično opremljene enote v katerih bodo tudi deli naših enot in vojakov. Sodobno opremljen vojak je zadovoljen vojak, ter je tudi varen vojak, ki lahko kljubuje novonastalim varnostnim grožnjam. Na sami meji EU se odvija vojna – torej kdo ne bi želel biti vrhunsko pripravljen za svojo obrambo. “Da bi lahko dobro izvajali obrambo in zaščitili življenja naših državljanov, morajo biti naši vojaki sodobno opremljeni. Kot rečeno gre za to, da je z varnostjo tako kot z zrakom »šele ko ga začne zmanjkovati ugotovimo, da je osnoven za naš obstoj“, je dejal Lenart.
Ponovna uvedba obveznega služenja roka?
Predlagani dokument je pozdravil predstavnik državnega sveta Rajko Fajt z željo, da se zastavljeni cilj namenitve dveh odstotkov BDP za financiranje obrambnega sistema doseže čim prej. V DS so si po njegovih besedah želeli tudi izgradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo streliva. Medtem pa je Matej Tonin spomnil, da je lani sprejeta resolucije predvidevala tudi možnost ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, kar pogreša v tej. Ob tem je obžaloval, da resolucija ne predvideva razvoja visokošolskega vojaškega zavoda, saj morajo strokovnjaki s tega področja odhajati na študij v tujino. Številne stvari v resoluciji se Toninu zdijo nedorečene, a jo bodo v NSi podprli, saj podpirajo dvig obrambnih izdatkov.
Levica nasprotuje
Resoluciji pa je v imenu poslanske skupina Levice nasprotoval član odbora Miha Kordiš, ki se je spraševal, zakaj se tako pomemben dokument sprejema na nujni seji. Med drugim je kritiziral načrtovani nakup drugega transportnega letala spartan, saj da bo to namenjeno oskrbovanju pripadnikov SV na misijah v tujini, čeprav je temu v 80 odstotkih svojih ur leta namenjeno že obstoječe transportno letalo turbojet. Ob tem Kordiš meni, da je denar za orožje denar, ki onesnažuje okolje, saj da je obrambni sistem eden največjih proizvajalcev toplogrednih izpustov. “Ali bomo imeli zeleno usmerjeno vlado ali pa bomo kupovali orožje.” Matični odbor je na koncu z desetimi glasovi za in enim proti sklenil še, da DZ predlaga odločanje o resoluciji na marčevski seji.
Sara Kovač