Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko kristjani blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje. Praznik je že od 9. stoletja razširjen po vsej Evropi.
V Sloveniji skoraj ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ljudje ne bi nosili k blagoslovu vejic, šopov in snopov spomladanskega zelenja. Ljudje zelenje za blagoslovljene butare ponekod še danes pripravljajo doma, vedno več pa jih k blagoslovu prinese samo oljčno vejico ali pa pisane butarice, ki jih kupijo kar v trgovini.
Nekoč so v naših krajih na »butare« obešali tudi pecivo, jabolka, mandarine ali pisane trakove. Od tod izhajajo tudi različna imena za ta poseben šopek, ki so se ohranila do danes: presnec (Mežiška dolina, Podjuna), žegen, pegelj, beganca, drenek, cvetni prajtel. Pri ljubljanskih butarah so osnovno gradivo večbarvno pobarvani oblanci, v gorenjsko beganco pa povijejo mladike kolikor mogoče različnih dreves, da je blagoslovljeno vse sadno drevje.
Palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, so znamenje cvetne nedelje, so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.
Društvo Presmec in eno tono težak presmec
Kmetje so nekoč potrebovali velike butare zato, ker so jih po blagoslovu doma razdrli in »žegnan les« razdelili na nešteto krajev po posestvu, kjer naj bi jih varoval imetje in pridelek. Butare pa niso bile velike samo zato, ker so njihov »žegen« uporabili za blagoslov polj, temveč tudi zato, da so se z njimi postavljali ali celo tekmovali.
V Društvu Presmec so pred leti postavili kar eno tono težek in 26 metrov dolg presmec. Orjaka so izmenično celo stražili, saj so se bali, da bi jim ga lahko ukradli vaščani iz sosednje vasi.
Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon.
Kje in kdaj bodo imeli bogoslužja slovenski škofi na današnjo cvetno nedeljo in za velikonočne praznike si lahko preberete tukaj.
Najstarejši in najbolj aktualen pasijon
Pasijon je v krščanski liturgiji popis Jezusovega trpljenja in smrti v evangelijih, ki se v bere ali igra v tednu pred veliko nočjo. Najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini je Škofjeloški pasijon. Gre za dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuld.
Letos je ponovno aktualen tudi 10. Ribniški pasijon, ki predstavlja prenovljeno pripoved o ključnih trenutkih človeškega odrešenja in s prepletanjem zgodb današnjega človeka poudarja bistveno lastnost Boga – to je Njegovo neskončno usmiljenje.
Ribniški pasijon 2016 bo na ogled:
20. marca ob 19. uri v Športnem centru RIBNICA,
28. marca ob 19. uri v Športni dvorani VELIKE LAŠČE in
2. aprila ob 19. uri v Športni dvorani KOČEVJE.
Vesna Vilčnik