Indijska vlada je ocenila, da njihova vojska zaradi globalne varnosti in vzdrževanja miru v regiji potrebuje novo floto vojaških letal, zato je pripravljena iz državnega proračuna za okrepitev svojih zračnih sil črpati kar 12 milijard ameriških dolarjev. Vlada je objavila razpis, v katerem k proizvodnji bombnikov f-16 vabi tako domača podjetja, kot tudi tuje proizvajalce vojaških letal.
“Indijska vlada je pripravljena plačati od 65 pa vse do 85 milijonov ameriških dolarjev za nakup posamičnega bobnika, skupaj pa jih potrebuje kar 150,” je za CNN potrdil Ben Moores, britanski specialist za aviacijo in globalno zračno obrambo, ki piše za specializirano revijo IHS Jane’s. Indija se ob tem sooča z relativno višjimi cenami bombnikov, saj tamkajšnji zakoni narekujejo, da mora biti večina vojaške tehnologije proizvedene na domačih tleh.
Razlog za takšno razmetavanje z denarjem je posledica patriotske politike premierja Narendre Modija; “Make in India”, to pa otežuje tudi nekatere dogovore s tujimi državami, kot je Francija. Državi sta imeli dogovor, po katerem naj bi francosko podjetje Dassault dobavilo indijskim zračnim silam 126 rafalskih bojevnikov, a so klavzule, ki zahtevajo domačo proizvodnjo, upočasnile dobavo. V preteklem mesecu sta se morali vladi na novo pogajati, po zadnji pogodbi pa bo Dessault dobavil samo 36 bojevnikov.
Priložnost za zaslužek vidijo tudi druga podjetja
Priložnost za zaslužek vidijo številna druga podjetja, ki so pripravljena svojo proizvodnjo v celoti preseliti na indijska tla. Najbolj zainteresirana sta ameriški proizvajalec vojaške tehnologije Lockheed in švedski Saab. “Pripravljeni smo pristati na pogoje, ki jih zahteva indijski vladni program Make in India,” je v pismu tamkajšnjemu premieru prejšnji teden sporočil Saabov predstavnik za javnost, Sebastian Carlsson. Saab v zadnjem času uspešno sodeluje tudi z brazilsko vlado, svojo tehnologijo je prenesel lokalnim brazilskim podjetjem in za zahtevno proizvodnjo uri lokalne inženirje.
Indija, azijska regionalna sila, ima precej nerešenih mejnih vprašanj s komunistično Kitajsko in z večinoma muslimanskim Pakistanom, zato ne čudi, da je ta demokracija z največ prebivalci po letnih vojaških izdatkih že vrsto let šesta na svetu in ima tretjo najštevilčnejšo vojsko na svetu.
L.S.