Po svežih podatkih Eurostata je letna inflacija v Sloveniji maja 2026 dosegla 3,8 odstotka, kar je opazno nad povprečjem Evropske unije (3,3 %) in evrskega območja (3,2 %). Cene v Sloveniji tako rastejo hitreje kot v večini držav članic, kar predstavlja nov izziv za gospodinjstva in Banko Slovenije.
Po podatkih Eurostata se je inflacija v evrskem območju maja zvišala na 3,2 odstotka (z 3,0 odstotka aprila), v celotni EU pa na 3,3 odstotka (z 3,2 odstotka). Medtem ko je v nekaterih državah inflacija še vedno nizka (Švedska 1,1 %, Danska in Češka po 1,8 %), pa se Slovenija uvršča med države z nadpovprečno rastjo cen. Višje stopnje beležijo le Romunija (9,7 %), Bolgarija (6,3 %) in Litva (5,1 %).
Po Eurostatovih komponentah k inflaciji v evrskem območju največ prispevajo storitve (+1,61 odstotne točke), energija (+0,98 odstotne točke), hrana, alkohol in tobak ter industrijski izdelki brez energije. V Sloveniji je rast cen v maju pospešila na 3,8 % (z 3,4 % aprila), kar kaže na ponovno oživitev inflacijskih pritiskov po relativni umiritvi v začetku leta.
Ekonomisti opozarjajo, da višja inflacija v Sloveniji izhaja iz kombinacije zunanjih dejavnikov (cene energentov in surovin) ter domačih pritiskov, kot so rast plač v javnem sektorju, stanovanjski stroški in prehrambni izdelki.
Posledice za državljane in gospodarstvo
Za povprečno slovensko gospodinjstvo to pomeni nadaljnji pritisk na kupno moč. Cene osnovnih življenjskih potrebščin – od hrane in energije do storitev – rastejo hitreje kot v povprečju EU, kar lahko upočasni potrošnjo in vpliva na gospodarsko rast. Banka Slovenije je v junijski napovedi za letos ocenila povprečno inflacijo okoli 3,6 odstotka, kar je nad ciljem Evropske centralne banke (2 %).
Vlada in Banka Slovenije se tako soočata z dilemo: na eni strani potreba po ohranjanju fiskalne discipline, na drugi strani pritiski po ukrepih za blažitev rasti cen (subvencije, omejitve marž ipd.).
Primerjava z EU
Slovenija se je v zadnjih mesecih izkazala kot ena izmed držav z izrazitejšim pospeševanjem inflacije. Medtem ko se v nekaterih zahodnoevropskih državah (npr. Francija 2,8 %, Nemčija 2,7 %) inflacija umirja, pa v Sloveniji in vzhodnem delu EU pritiski ostajajo močnejši. To lahko vpliva tudi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v enotnem trgu.
A.H.