Inovativni mladi kmet 2023 je Anton Grobelnik iz Galicije pri Žalcu. Kot je ugotovila komisija, ga pri delu žene inovativnost in predanost kmetiji, v zelo kratkem času se je uspel na trg prebiti z vrhunskimi izdelki. Na dogodku je sodelovala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prepričana v vodilno vlogo kmetov pri spremembah na bolje.
Kot so sporočili iz Zveze slovenske podeželske mladine, ki izvoz inovativnega mladega kmeta organizira, Antona Grobelnika po besedah komisije žene inovativnost, izžareva mladost, predanost kmetiji, samemu delu in družini ter pogumno zre v svetlo prihodnost. “Prav takšnega inovativnega mladega kmeta potrebujemo, da ohranimo obdelano slovensko zemljo in damo zgled mladim generacijam, ki so ključne, da slovensko podeželje še naprej živi in se razvija. Ključna pa je tudi ohranitev tovrstnega izbora, saj daje mladim na podeželju svojevrsten izziv, da s svojimi inovativnimi idejami izstopijo iz povprečja,” je dejal član komisije Gregor Slavec.
“Star pregovor pravi, da več glav več ve. Jaz pa pravim, da več rok na kmetiji tudi več naredi, zato bi se rad ob tej priliki zahvalil vsem mojim domačim, družini, prijateljem in sosedom, ki mi večkrat priskočijo na pomoč – doma, da je delo hitreje opravljeno, in tudi tokrat pri mojem sodelovanju v projektu IMK,” pa je dejal Grobelnik.
V letošnjem izboru so sodelovali še Simon Veberič, Dominik Lenart, Aleš Perko, Uroš Malerič ter Matevž in Eva Jenko. “Prav vsak od kandidatov je dokazal svojo srčno povezanost s kmetijstvom, naravo, svojo borbenost in razmišljanje izven okvirjev,” je dejala vodja projekta IMK na Zvezi slovenske podeželske mladine Mateja Kopar in dodala, da je na ogledih na kmetijah opazila, da imajo uspešne kmetije v ozadju močno podporo družine.
Nič o kmetih brez kmetov
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da imamo danes dovolj znanja, da z nekaj inovativnimi spremembami naših že preveč zakoreninjenih navad bolje zaščitimo okolje in sebe pred posledicami podnebnih sprememb in jih tudi upočasnimo. Prepričana je, da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, temveč ključni akter napredka in blaginje družbe. Podnebne spremembe so po njenih besedah čedalje bolj krute in vidno vplivajo na kakovost našega življenja in hrane. “Te, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, niso enkraten pojav. Dolgotrajna suša, pozebe, izguba rodovitnosti prsti in vremenske ujme so vedno pogostejše in že imajo velik vpliv na kmetijstvo,” je izpostavila. Dodala je, da morajo biti ukrepi na področju slovenskega kmetijstva dobro premišljeni, dialog s kmeti pa vedno spoštljiv. “Nič o kmetih brez kmetov,” je ob tem pozvala.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je dejal, da imajo inovativni kmetje in kmetice odgovor na vprašanje, kako si v času, ko je neizprosen pritisk na znižanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov in izdelkov, s kmetovanjem zagotoviti dohodek, da bo imel primerljiv življenjski standard kot drugi v družbi. Žveglič je dodal, da so časi zelo nepredvidljivi, da politika v zadnjem obdobju vse manj upošteva stroko. “Ker ste prepoznavni v svojem okolju in tudi širše, je prav, da o tem povzdignete glas, saj se odloča tudi o vaši prihodnosti,” je pozval mlade kmete in kmetice.
M. P.