Slovenija je sredi zgodovinsko pomembnega trenutka, ko mednarodne razmere zahtevajo jasnejše, bolj suvereno in premišljeno zunanjepolitično držo. Ob izidu tiskane izdaje knjige Soglasje za zgodovinski trenutek, ki jo podpisuje 74 avtorjev, so nekateri izmed njih naslovili odprto pismo slovenski vladi. V njem opozarjajo na zaskrbljujoče razmere v mednarodni skupnosti ter na nezadostno in pogosto zmedeno slovensko odzivanje nanje.
Avtorji pisma, med katerimi so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik, opozarjajo, da je Slovenija nekoč znala jasno zastaviti svojo zunanjo politiko: od odločitve za samostojnost prek urejanja odnosov z Evropo mimo Beograda pa do konstruktivnega vključevanja v mednarodne organizacije, kot so OZN, NATO in EU.
Ta vizija je v letih po osamosvojitvi krepila ugled in vlogo Slovenije kot odgovorne članice mednarodne skupnosti. V zadnjih letih pa je Slovenija ta položaj izgubila – predvsem zaradi zunanjepolitične nedoslednosti, ideoloških zaslepljenosti in pomanjkanja dolgoročne strategije.
Svet se spreminja – Slovenija pa brez jasne drže
V pismu opozarjajo, da se svet dramatično spreminja. ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom niso več nesporni garant evropske varnosti, pri čemer mnoge njegove kritike evropske pasivnosti na področju obrambe niso brez osnove. Istočasno svet pretresajo konflikti od Ukrajine do Gaze in Irana, pri čemer Slovenija pogosto izostane iz resnih razprav ali pa se odziva neprimerno in neodgovorno.
Posebej oster je del pisma, ki kritizira slovensko priznanje Palestine kot samostojne države. Po mnenju podpisnikov gre za nedomišljeno in škodljivo odločitev, ki povsem zanemari realnost terorizma, ki ga zastopajo skupine, kot so Hamas, Hezbollah in drugi. Izpostavljajo tudi, da je Izrael ob osamosvojitvi podpiral pravico Slovencev do samoodločbe – solidarnost bi torej morala biti obojestranska.
EU je pred največjim izzivom
V Evropski uniji se razpravlja o odpravi soglasnega odločanja, kar bi majhnim državam, kot je Slovenija, odvzelo vpliv. Avtorji pisma opozarjajo, da je edina realna in dolgoročno vzdržna pot prizadevanje za soglasje – ne le v EU, temveč tudi znotraj skupin držav, ki si delijo podobne poglede in vrednote. Predlagajo, da se Slovenija usmeri v krepitev vezi z državami Srednje Evrope in Baltika ter tam išče zaledje za oblikovanje skupnih stališč, ki bodo v EU bolj slišna in vplivna.
“Mednarodne napetosti in vojne se vse hitreje bližajo Srednji Evropi, predvsem Sloveniji in Hrvaški, ki mejita na ruskega poželenja vredni Balkan. Zdi se, da bi EU morala odložiti oz. da bo odložila nadaljnjo širitev. Balkanski širitvi kljub splošni podpori v Sloveniji ne more koristiti slovenska članica Evropske komisije, ki je bila v jugoslovanskih časih – dokumentirano – konfidentka tajne politične policije, kar je sicer zanikala celo na zaslišanjih v slovenskem in evropskem parlamentu.”
Kaj naj stori slovenska vlada?
Pismo vladi ne prinaša le kritike, ampak tudi jasno pobudo: spodbuditi širšo, strokovno in strateško razpravo o prihodnji slovenski zunanji politiki. Potrebujemo politiko, ki temelji na zgodovinskem spominu, strateškem razmisleku, moralni jasnosti in odgovornosti do lastne državnosti.
V času, ko je mednarodni red pod vprašajem, mora Slovenija znova najti svojo vlogo – ne kot sramežljiv opazovalec, temveč kot pameten in zanesljiv partner v obrambi demokratičnih vrednot.
Sara Kovač