Raziskave novozelandskega raziskovalca inteligence, Jamesa Flynna, so pokazale, da inteligenčni količnik (IQ) v skandinavskih državah vse od leta 1995 vztrajno pada. Problem naj bi bil preblag šolski sistem, predlagana rešitev pa je več branja debelih knjig.
Skandinavske države so od leta 1990 izgubile 0,23 točke IQ na leto. Ti rezultati veljajo za Norveško, Finsko in Dansko, a po poročanju Voice of Europe Flynn meni, da isti trend velja tudi za Švedsko. Tam namreč iz neznanega razloga ni bilo mogoče izvesti raziskave. Podoben trend naj bi bil kmalu viden tudi v državah zahodne Evrope, in sicer v Veliki Britaniji, Nemčiji ter Nizozemski.
Flynn je prvič pritegnil pozornost javnosti v sedemdesetih letih, ko je objavil sklop raziskav, ki so potrdile, da IQ po celem svetu narašča. Ta trend naj bi se zdaj ustavil. “Jasno je, da vse skandinavske države beležijo trend upadanja [inteligenčnega količnika] vse od 1995,” je povedal.
Kaj naj bi bili vzroki postopnemu upadu inteligenčnega količnika?
Vzroki za upad IQ-ja naj bi bili večplastni. Edini, ki ga je izpostavil Flynn, je razpad permisivnega šolskega sistema, ki poteka od leta 1980 in v skandinavskih državah učencem omogoča kar največ svobode. Ta svoboda, da lahko učenci sami zasledujejo tisto, kar jih zanima, ima svoje posledice, saj otroci slej ko prej ugotovijo, da če tako hočejo, jih ne mora zanimati prav nič. Flynn tako predlaga, naj učenci berejo več knjig, po možnosti o zgodovini.
To bi zagotovo znal biti eden izmed problemov, ki pa nikakor ni poglavitni. Skandinavske države so namreč več desetletij brez razmišljanja v svojo sredino sprejemale migrante iz Afrike in Bližnjega vzhoda, ki imajo statistično gledano nižji IQ od povprečnega Skandinavca. Po drugi strani je Flynn že leta 2007 izpostavil, da imajo ženske z višjo izobrazbo v povprečju manj otrok kakor ženske z nižjo. Ta trditev postane zaskrbljujoča, ko smo soočeni z dejstvom, da je konsenz med znanstveniki pokazal, da je okoli tri četrt razlik v inteligenčnem količniku dednih.
Ivan Šokić