[Intervju] Ahačič: Slovenščini je uspel pomemben korak, da je med prvimi sto najrazvitejšimi jeziki na svetu

Pogovarjali smo se s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem, ki poudarja, da obvladovanje maternega jezika je in bo tudi v prihodnje zelo pomembno – zato vsi, ki na področju slovenščine kaj pomenijo, nasprotujejo poenostavitvi kriterijev za slovenščino na maturi. Poudarja, da morajo biti rešitve na področju jezika celovite ter da digitalna doba ne prinaša samo težav na jezikovnem področju, pač pa tudi nove priložnosti.

Zakaj Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo podpira dosedanji poseben status materinščine oz. učnih jezikov? 
Sam nisem član te komisije, se pa poleg te krovne skupine za ohranitev dosedanjega statusa zavzemajo tako rekoč vsi, ki na področju slovenščine kaj pomenijo: predstavniki vseh fakultet, Predmetna komisija za slovenščino pri Zavodu RS za šolstvo, Odbora za slovenščino pri SAZU in Slovenski matici, seveda pa tudi moja krovna institucija, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kakšni so sedaj cilji vzgoje in izobraževanja za pouk slovenščine in drugih materinščin oz. učnih 22jezikov v srednji šoli ter posledično splošna matura iz teh predmetov na eni ravni zahtevnosti?
Matura iz slovenščine ni idealna, ima pa že od samega začetka pomembno simbolno prednost v razmerju z drugimi predmeti: namesto petih točk je vredna osem točk. To prednost bi zdaj radi nekateri odpravili, da bi sistem poenostavili. Toda s tem bo padel del motivacije za učenje slovenščine, ob meji pa tudi madžarščine in italijanščine.

Zakaj je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sklical tiskovno konferenco? 
Nismo prepričani, da nas tisti, ki prenovo vodijo, res slišijo. Smo v času, ko je in še zlasti bo obvladovanje maternega jezika še kako pomembno. Še pred desetletjem, dvema smo poudarjali, naj se mladi učijo angleščino in tuje jezike za uspeh v življenju. Znanje angleščine pa je zdaj nekaj samoumevnega. To ne potrebuje več dodatne motivacije. Problem je znanje materinščin in drugih tujih jezikov. Tu je motivacija ključna, če bomo želeli uspešno razvijati tako imenovano bralno pismenost – to torej, da se v življenju s pomočjo jezika znajdemo. Vsaka malenkost, ki deluje v nasprotno smer, je trenutno kar velik udarec.

Kakšna pa je stopnja bralne pismenosti med slovenskimi šolarji danes in kaj bi znižanje standardov znanja slovenščine oziroma uvedba dveh ravni zahtevnosti zanjo pomenilo?
Smo nekje na meji. Stanje ni tako slábo, kot bi lahko sklepali iz zadnjih raziskav, lahko pa se hitro poslabša. Smo ravno v času, ko prenavljamo učne načrte za slovenščino, vsebine približujemo digitalni dobi, nastali sta novi šolski slovnici, pripravili smo jezikovni portal za mlade Franček, nastajajo novi učbeniki. Skratka, zagon je velik, zato so nepremišljene poteze še opaznejše.

Ali so se na tiskovno konferenco na ministrstvu za izobraževanje kaj odzvali? Bodo upoštevali mnenje stroke? 
Ne vem. Motivacija, da nas ne slišijo, je velika, saj na račun slovenščine rešujejo sistemski problem prehajanja med splošno in poklicno maturo ter druge s tem povezane težave. Pozabljajo pa, da je učni jezik osnova vsakega znanja. Tudi sicer ni videti, da bi glede jezikovne politike v šolstvu kaj zelo poslušali stroko. Sem član Delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, a njeno delo je v zadnjem letu kar ugasnilo. Verjetno smo odveč, ker opozarjamo, da morajo biti rešitve s področja jezika celovite – narobe je, če rešujemo posameznosti.

Kaj pravite na vse bolj žgočo težavo z otroki priseljencev, ki jih je v nekaterih OŠ toliko, da po besedah učiteljev ovirajo pouk zaradi neznanja slovenskega jezika? Kako bi bilo mogoče ta problem rešiti? Nižanje standardov znanja slovenščine najbrž ni rešitev … Kaj bi pomenilo za slovenski jezik, če se te težave ne odpravijo? 
To spada pod celovito reševanje celotnega sistema jezikov v šolstvu. Hkrati moramo reševati na videz različne, v resnici pa tesno povezane probleme. Najprej pouk učnega jezika, slovenščine torej ter v delu Slovenije še madžarščine in italijanščine. Potem vprašanje, v katerem razredu začeti s poukom 1. tujega jezika, angleščine torej, in v katerem razredu začeti s poukom 2. tujega jezika. Kdo naj se uči še 3. tuji jezik?
Z vsem tem je povezano vprašanje, kako urediti pouk slovenščine in maternih jezikov za priseljence, različne manjšine in podobno. Če tega ne rešujemo kot enoten sistem, potem imamo povsod težave. S temi rešitvami namreč posegamo na mnoga področja, na katerih se je tudi Republika Slovenija zavezala k določenim rešitvam. Znanje učnega jezika je ključno za uspeh v času šolanja. Kadar se učni jezik razlikuje od maternega, pa se najbolj obnese razvijanje znanja obeh. Znanje enega podpira znanje drugega.

Kakšne novosti pri učnih načrtih za pouk slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah se pripravljajo?
Težko je kar koli napovedovati, saj so učni načrti ravno v tem času v postopku prenove. Sam sem član skupine, ki prenavlja učne načrte za slovenščino, in naša želja je: manj snovi in prilagoditev vsebin zelo spremenjenemu svetu. Kot odgovor na digitalno družbo bo potrebnega več (analognega) branja in več pisanja, da bodo tudi mladi v dobri jezikovni kondiciji. V tem okviru je znanje jezika in jezikov ključno.

Kakšen izziv pa pomeni za slovenski jezik dejstvo, da se zaradi uporabe pametnih telefonov na vseh področjih vse manj bere, pišejo pa se le še kratka sporočila in sms-i, v katerih se velikokrat ne pazi ne na ločila ne na pravilni zapis? Velikokrat se pošiljajo kar glasovna sporočila … Se temu prilagajajo tudi novi učni načrti?
Del jezika, ki je bil nekdaj samo pogovoren, se je danes prenesel v pisno obliko. Vse več se pogovarjamo tako, da pišemo − to pa seveda ni knjižni jezik, zato je logično, da v njem ne pazimo na ločila ali pravilni zapis. Ne sme pa to vplivati na rabo knjižnega jezika. Vlogo sodobnega pouka slovenščine zato vidim tudi v tem, da bo mlade usposobila v hitri menjavi različnih jezikovnih zvrsti. Drug izziv je branje. Beremo več, a beremo manj kvalitetna in kratka besedila. Zato bo nujno doseči, da bodo mladi brali več kvalitetnih besedil vseh vrst. Podobno, kot imamo domače branje na področju književnosti, bomo morali imeti tudi domače branje na področju neumetnostnih besedil. Na primer branje daljših člankov iz časopisov, revij. Svet okrog nas se spreminja in šolstvo se mora temu prilagajati. Niso pa s tega vidika pomembni samo učni načrti. Enako ali še pomembnejši so učbeniki. Sam sem si z ekipo zato minula leta prizadeval, da smo pripravili učbeniški komplet Moč jezika, ki odgovarja ravno na jezikovne izzive sodobne družbe. Izjemno pomembna je tudi klima v družbi.

Spletna jezikovna portala Fran in Franček, ki sta nastala na vašo pobudo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, se kar veliko uporabljata.
Res je. Dnevno imamo prek 200.000 iskanj, oba portala pa uporabljajo tako rekoč po vsem svetu. Nikoli prej v zgodovini ljudje niso uporabljali slovarjev v tako veliki meri, v Sloveniji pa smo bili pri tem od samega začetka med vodilnimi. Portal Fran bo letos praznoval deseti rojstni dan. Začeli smo z 20 slovarji, zdaj jih je 45, začeli smo s petimi zbirkami, zdaj jih 14. Ves čas vztrajamo z jezikovnim in s terminološkim svetovanjem, podvojili smo slovenski lingvistični atlas. Fran je na začetku vseboval 513.432 slovarskih sestavkov, zdaj jih je 764.931. V manj kot desetih letih smo na portal Fran torej dodali več kot 250.000 novih slovarskih sestavkov. Od teh je bilo 192.061 narejenih na novo (in večkrat pregledanih), drugi pa so bili retrodigitalizirani. To so res neverjetne številke. A nismo ponosni samo nanje, bistvena je kvaliteta in premišljenost vsakega novega slovarskega podatka.

Kaj pa Franček?
Portal Franček je nekoliko mlajši od Frana, vsebuje pa mladim prilagojene informacije o skoraj 100.000 slovenskih besedah. Lahko si ogledamo, kaj določena beseda pomeni, katere sopomenke ima, v katerih frazemih nastopa, kako uporabljajo to besedo v narečjih, kako jo sklanjamo, spregamo, od kod izvira in kakšna je njena zgodovina. Gre za enega najboljših jezikovnih portalov za mlade na svetu. Med inštitutskimi spletnimi stranmi je v zadnjem času vse bolj obiskana Jezikovna svetovalnica, v kateri lahko vsak postavi jezikovno vprašanje in dobi nanj odgovor najboljših strokovnjakov za določeno področje. Za jezik posameznih strok pa imamo poseben portal, imenovan Terminologišče. Pripravljamo nov pravopis (Pravopis 8.0), nov slovar slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ).

Inštitut je tudi močno mednarodno dejaven. 
Lansko leto smo v Ljubljani v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU gostili mednarodno srečanje Evropske federacije nacionalnih inštitutov za jezik (EFNIL). Pri nas so bili tako rekoč vsi, ki v Evropi snujejo slovarske portale in oblikujejo jezikovno politiko. To je bilo za Slovenijo izredno veliko priznanje. Povezovanje na evropski ravni je za nas bistveno, saj skupaj lahko dosežemo več. Vsako leto je izzivov več.

Na primer umetna inteligenca … Kako dobro slovenščino govori umetna inteligenca?
Verjetno ste že uporabili ChatGPT in ugotovili, da je kvaliteta njegove slovenščine primerljiva s kvaliteto drugih, mnogo večjih jezikov. Obvlada celo slovenski pogovorni jezik in (malo zastareli) sleng. Podobno je z Googlovim jezikovnim modelom Gemini in z drugimi nastajajočimi. Slovenščini je uspel pomemben korak, da je med prvimi sto najrazvitejšimi jeziki na svetu. Pomemben korak je, da nam je v teh dneh uspelo še z željo, da bi bila slovenščina osnovni jezik v Applovih operacijskih sistemih. Čaka pa nas še spodbujanje slovenskih podnapisov na pretočnih portalih, kot sta Netflix in Disney+. Konkurenčne storitve, kot so Max, SkyShowtime ali AppleTV+, slovenske podnapise že imajo. Zakaj je vse to tako zelo pomembno? Zato, ker nam na dolgi rok zagotavlja zastonjsko podporo slovenskemu jeziku in jezikovnim orodjem za slovenski jezik. Če bi ta “zastonjski” vlak zamudili, bi morali v naslednjih desetletjih sami financirati razvoj tega, kar zdaj razvijajo multinacionalke same od sebe. In zakaj si tako zelo prizadevamo za podnapise v slovenščini na vseh platformah? Zato ker je branje podnapisov najlažji način za učenje knjižnega jezika.

Ali menite, da je slovenski jezik kot tak ogrožen? Kolikor mi je znano, ste optimist − pravite, da je treba sprejeti nove okoliščine. 
Slovenski jezik kot tak ne bo ogrožen, dokler se bomo zavedali, da obstoj nobenega jezika ni samoumeven. Z jezikom je kot s športnikom: tudi če je trenutno v vrhunski formi, je lahko že po nekaj mesecih brez treninga povsem neuspešen. Trenutno smo v času velikih sprememb, ki zelo vplivajo tudi na položaj jezika v družbi. Po eni strani na vse manjše jezike močno pritiska nekaj svetovnih jezikov, zlasti angleščina, po drugi pa tehnologija manjša jezikovne prepreke, omogoča simultano prevajanje in s tem v marsikaki dejavnosti že zmanjšuje pomen svetovnih jezikov, kot je na primer angleščina. Digitalizacija družbe in umetna inteligenca sta že in še bosta spremenili svet. Izkušnja s pojavom tiska in knjige v 15. in 16. stoletju nas uči, da takšne spremembe povzročijo vrenje in vrvenje, a človeštvo iz njih izide še boljše. Verjamem, da bo tudi tokrat tako. Pa še nekaj je pomembno: ob navdušenju nad jezikovnimi tehnologijami ne smemo pozabiti, kako pomembne so temeljne raziskave slovenskega jezika in priprava temeljnih priročnikov (poglobljeni slovarji, pravopis). Na inštitutu se kljub visoko nadpovprečnemu delu srečujemo s stalnim bojem za osnovno preživetje. A se ne damo! Že letos pripravljamo novo slovarsko presenečenje.

Ste avtor sodobnih slovenskih šolskih slovnic, a vaše raziskovalno delo je vendarle osredotočeno na zgodovino jezika in jezikoslovja. Novembra bo izšla vaša monografija Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig.
Prva, luksuzna različica te monografije je izšla že konec leta 2021 in je bila še pred izidom tako rekoč razprodana. Zato smo zdaj pripravili dostopnejšo, nekoliko dopolnjeno in prilagojeno različico te monografije, ki predstavlja vse slovenske knjige od prve, Katekizma Primoža Trubarja iz leta 1550, do petdesete, Thesaurus polyglottus Hieronima Megiserja iz leta 1603. Vsaka knjiga je predstavljena s fotografijami, posnetimi po knjižnicah po celotni Evropi, in z opisom, ki vsebuje tudi okoliščine nastanka knjige, zgoščen opis vsebine knjige, jezikovne, literarne in kulturnozgodovinske zanimivosti, popisani pa so tudi ohranjeni izvodi − pri snovanju monografije sem našel skoraj 30 prej še neevidentiranih izvodov. Seveda izvodov znanih knjig, ki pa so ohranjene v izredno majhnem številu izvodov. Upam, da bodo bralci lahko s pomočjo knjige dobili občutek, da so te knjige prišle v njihov dom. Ljudje si vedno želimo poznati zgodovino tistega, kar imamo radi. In kdo ne bi imel rad slovenskega jezika in književnosti. Težko povem, s kakšnim veseljem sem več kot 15 let zbiral materiale za to monografijo.

Lucija Kavčič

Intervju je bil prvotno objavljen v Demokraciji