V studiu televizije Nova24TV smo se v ponedeljek, 1. junija, pogovarjali z Janezom Janšo, predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki je bil 22. maja še četrtič izvoljen za predsednika vlade.
Objavljamo pogovor iz televizijske oddaje, v kateri se je voditelj Boris Tomašič pogovarjal z Janezom Janšo – prvič po izvolitvi za predsednika vlade.
BORIS TOMAŠIČ: V četrtek zvečer ste vložili listo kandidatov za ministre. Kako ocenjujete to listo? Gre seveda za pogajanja s koalicijskimi partnerji. Kako to, da med njimi ni izpostavljenih izkušenih imen, ki so ostala v poslanski skupini?
JANEZ JANŠA: Kar se tiče same liste, je ta najboljša možna v situaciji, ko je treba upoštevati mnoge stvari. Če ste pozorno prebrali koalicijsko pogodbo, je obsežna. Ne po številu besed, ampak po korakih, ki jih je treba narediti, uresničiti. To bo možno zgolj, če si nekoliko delimo delo. To vlado si predstavljam kot neko sistematično, vztrajno in, če hočete, dolgočasno institucijo, ki od točke do točke uresničuje program. To so vendarle štiri leta; nekaj bo ta teden, nekaj naslednji teden, naslednji mesec, čez tri leta … To pomeni, da mora vsaj del teže političnega spopada, ki bo vedno obstajal, prevzeti ekipa v parlamentu. Tako približno smo se tudi organizirali. Poznamo pač opozicijo, vidite, kaj počnejo. Vsako stvar, ki jo vlada predstavi v okviru uresničevanja koalicijske pogodbe, je treba izglasovati v državnem zboru – in tam bo ključna bitka.
In jo pač braniti, da ljudje ne bodo imeli samo enostranske podobe …
Razumem. Z vašega vidika je to ključno, z našega pa to, da je nekaj izglasovano.
V javnosti je bilo glede ministrske ekipe kar nekaj nezadovoljstva s strani ene od partneric, namreč SLS. Kako je s tem? Obstaja namreč cela vrsta špekulacij, depolitizirani mediji se zelo trudijo s to temo.
Če bi veljal ključ, da na enega poslanca pride eno ministrsko mesto, bi morali imeti 43 ministrstev; 28 od teh bi jih imela SDS, pa bi bilo to še vedno več ministrstev kot denimo v času izvršnega sveta. Če gledamo razmerje sil med tremi strankami koalicije; SLS, NSi in Fokus so ena poslanska skupina. To je trojček, ki se med seboj usklajuje, nato pa se še drugi usklajujemo z njim kot koalicija. Preko dveh nivojev usklajevanja torej. SDS ima glede na razmerja 65 odstotkov kvote, kakor pa vidite po sestavi ministrstev, je žrtvovala velik del te kvote. Kandidatka, ki je predstavnica Fokusa, je bila v našem strokovnem svetu za to področje, bila je državna sekretarka že v naši prejšnji vladi. Tu ni šlo za to, kdo je v kateri stranki, ampak da smo našli najboljše možne kandidate v nekem okviru kadrov strank, ki sestavljajo koalicijo. Bili so tudi nekateri razgovori s kandidatkami in kandidati, ki so na listi trojčka kandidirali pod značko SLS. Tudi dobrimi kandidati. Pa ni bilo tam neke enotnosti. Na koncu je bilo pač treba sprejeti odločitev. Bom pa rekel še to: vlada niso samo ministri, je mnogo več. Potrebujemo sposobne kadre za različna področja. To jokanje »mi pa nismo zraven« je malo preuranjeno.
Bom izkoristil. Nekaj očitkov je bilo. Robert Golob se nekako ne more sprijazniti, da ni uspešno izpeljal pogajanj, zato nastopa v nekih videih in kritizira vse, kar naredite. Ena od hudih kritik je bila, češ zakaj Janšev odvetnik v vladi, saj je to nekakšen nepotizem.
To ni samo moj odvetnik, ampak odvetnik mnogih, ker je pač na trgu. Tudi sam sem ga najel, ker so proti meni sprožili v zadnjih 40 letih 190 postopkov, takšnih in drugačnih. Tako da to nima nobene zveze. Kot tudi ne to, da smo zmagali v zadevi Trenta in končali to sago, saj smo se o tem že prej pogovarjali z njim. Tako da je vse to, kar se govori, čista neumnost. On je bil na to mesto predlagan, ker je operativno sposoben, začel je v tem resorju nekoč od spodaj navzgor, pač potrebujemo izkušene ljudi.
Štiri leta zelo leve vlade – najbolj leve v zgodovini – so za nami, bilo je polno prelomljenih obljub. Kako ocenjujete pretekli mandat in največje izzive, ki jih je zapustila Golobova vlada?
Najprej – zelo izpraznjena kašča. Stanje javnih financ ni rožnato, ob tem, da so davke dvigali. Če bi jih dvigali zato, da bi bilo stanje v redu, bi to še razumeli. Imamo proračunski primanjkljaj, dvignjene davke in še grožnje tistih, ki hočejo denarna sredstva od davkoplačevalcev tudi v prihodnje. Medtem ko stanje v gospodarstvu ni rožnato. Treba se je vprašati, kam je vse to šlo. To je naša ključna skrb. Potem je tu še razbohotena birokracija. Na žalost to niso zadnje številke, a v zadnjem mandatu smo izgubili tisoč delovnih mest v gospodarstvu; brezposelnost se sicer ni povečala, ker je vlada nato na veliko zaposlovala v javnem sektorju. Cel kup nekih agencij, teatrov za nevladnike – tega ni mogoče rešiti čez noč, morali bomo biti nekoliko potrpežljivi. Pričakovanja so velika. Bo bolje, a ne takoj.
Opazujemo zaposlovanje za nedoločen čas ljudi, ki jih je dosedanja vlada zaposlila na zaupanje, celo ministrica tik pred iztekom mandata že ima novo službo. Je to legalno, ali je zabetonirano?
Težko je govoriti pavšalno, ker so različni primeri. Ko je Golobova vlada prevzela mandat, so vse tiste zaposlene, ki so bili zaposleni v času naše prejšnje vlade, šikanirali. Povsod. Mnogi tega niso prenesli in so šli sami, druge so odpustili ali jih premestili. Mi ne nameravamo delati na enak način, morda so v tem času zaposlili kakšnega sposobnega. Zagotovo pa je treba zadevo racionalizirati. Gospodarstvo potrebuje kadre, lahko se zaposlijo tam. Centralizirali bomo Slovenijo, marsikatera državna institucija bo dobila sedež izven Ljubljane, kakšna morda že letos, tako da bodo priložnost dobili tisti, ki se ne morejo vsak dan voziti 150 kilometrov daleč v Ljubljano. So rešitve, ki jih bomo uporabili, da bodo enaki vatli za vse.
Ljudje, ki so delali pod vašo vlado ali tudi pod katero drugo, lahko potrdijo, da ko pride vlada Janeza Janše – tam se pa res dela. Vlada bo izvoljena ta četrtek in se bo takoj začelo delati. Kateri bodo tisti prvi ukrepi? Čemu boste posvetili največ časa po štirih izgubljenih letih Roberta Goloba?
Treba je narediti red v javnih financah, o čemer sva prej govorila. Dokler ni tiste čiste slike. Prihaja oktober, ko bo treba pripraviti predlog proračuna za prihodnji dve leti, pa še rebalans bo potreben prej. To je nujna rutinska prioriteta. Potem je tu vrsta dilem, glede na to, da so zaustavili razvojni zakon, ki sprošča mnoge stvari, popravlja finančne krivice, povzročene z dodatnimi dajatvami. Treba se bo pripraviti za primer, če bi ustavno sodišče povozilo ustavo in dovolilo referendum. Treba bo tudi vračati ugled Slovenije v mednarodnem okolju, saj je ta ugled zapravljen, glede na to, kaj se je počelo s podporo Hamasu. To ima vpliv na investicije pa tudi na pogajanja za evropsko finančno perspektivo za naslednja leta. Država potrebuje nek ugled, da jo vsaj normalno obravnavajo. Tu nas čaka veliko dela.
Ena taka stvar je klofuta iz zveze Nato, o tem se sploh javno ne govori, da so hoteli zaveznike »okoli prinesti«, potem slabo črpanje evropskih sredstev … Se sploh da nadoknaditi zamudo za novo finančno obdobje?
Bom povedal, kaj mi je povedal generalni sekretar Nata, ko me je klical (smeh). Ni bilo prijetno. Da nekdo misli, da so vsi na svetu bedaki in bo z njimi počel to, kar počne s slovensko javnostjo, ki misli, da nečesa ni, če ne pride v javnost preko RTVS ali POP TV. Naravnost noro je, da se je to pomešalo. Mnogi tuji državniki, ki so me klicali in čestitali, se niti niso mogli spomniti, kako se piše dosedanji slovenski premier. In to tisti, ki sedijo v Evropskem svetu; vidijo ga nekajkrat na leto, saj veliko ga tako ali tako ni bilo tam. V Bruslju niso žalostni, ker Slovenija ni investirala tega denarja, saj ga itak razporedi drugam. Problem je, ker mi tega denarja nismo investirali, navsezadnje gre za naš denar. Saj se bruseljska blagajna ne polni iz Amerike. Niti ne vemo, koliko se da te zamude nadomestiti in koliko ne.
To je vaš četrti mandat predsednika vlade. Lahko rečemo, da je bil normalen samo tisti prvi, torej v letih 2004–2008. Naslednja dva sta bila izredna: enkrat finančna kriza, drugič covid-19. Kaj bo zdaj drugače? Ne bo preprosto, to vemo.
Nobena vojna ni takšna kot prejšnja. Največja napaka je, če misliš, da se bodo stvari ponavljale. Kaj bo, ne vemo, kaj si želimo, da bi bilo, vemo in smo zapisali v koalicijsko pogodbo. Bo še veliko drugih izzivov. Glede na politično sliko, kakršna je, in glede na komplicirano večino si želim vlade, ki bo dolgočasna (smeh), kjer se bo veliko delalo in bo veliko prahu. Kjer bo glavna politična bitka v parlamentu in bodo prave stvari tudi izglasovane. In po štirih letih se bo po svetu vedelo, kdo je slovenski premier, in Slovenija bo imela ugled; tudi investitorji iz tujine bodo imeli zaupanje v naše gospodarstvo. In bodo prišli z milijardami, ki jih bomo znali pravilno investirati. Da bo življenje boljše, da bodo plače in pokojnine višje, da bosta boljša šolstvo in zdravstvo, da bo boljša varnost, da ne bomo sprejeli vsakega tujca, ki pride čez Kolpo in reče »azil«.
Vlada bo manjšinska, tega ste že navajeni …
Vlada ne bo manjšinska, ne vemo še, kakšno bo glasovanje. Imamo precej posebno ustavo, kar se tega tiče, žal nismo mogli tega popraviti. V času, ko je Bog delil lepoto in jo dal Sloveniji, žal ni bil darežljiv z zdravo kmečko pametjo. Vlada, ki bo izvoljena, je lahko samo večinska, ker manjšinska je lahko šele kasneje, če izgubi podporo v parlamentu – to se je zgodilo v času covida. Takrat smo se morali za koronske pakete, ki so reševali življenja ljudi, pogajati z vsakim poslancem posebej, celo sam osebno sem se, ker predsedniki stranke niso bili sposobni tega. Tega ne bomo več ponavljali. Če pridemo v tako situacijo, bodo pač nove volitve.
Načeloma so boljši zakoni, če se pogajaš, ni pa to nujno. Ker Slovenija potrebuje premik, in to drastičen. Kot ste rekli: pričakovanja ljudi, ki so vas izvolili, so velika. Premik na skrajni levi pa bo težak; opozicija je na okopih, napovedujejo referendume za vse novosprejete zakone, ljudje, za katere smo mislili, da so upokojeni, so postali noro aktivni, še preden ste sploh sedli v pisarno, v kateri je zdaj Golob …
Se spomnite referenduma proti povečanju vlade? Kako so nam očitali, da ima vsaka vlada pravico povečati število ministrstev in podobno. Pa smo v njihovo korist to predlagali, celo priznali so to. Hoteli smo jim pomagati, rekli smo jim, premislite še enkrat. Ampak ne, vztrajali so do konca, nas pa obtoževali, da nagajamo. Če pogledate zdaj razvojni zakon z vsemi fiskalnimi ukrepi. Kot veste, po ustavi referendum o takšnem zakonu ni dovoljen. Upam, da bo na ustavnem sodišču zmagal razum, glede na to, da je tam vse levo in da se lahko ustava krši. Da ne govorim o drugih stvareh. Je pa ena zadeva, ki je mogoče spregledana in se je že zgodila. Sprejet je bil zakon, na podlagi katerega lahko pokopljemo mrtve. To je nekaj, kar že desetletja velja za temeljno civilizacijsko normo, ampak vseh 35 let samostojne Slovenije tega nismo mogli doseči. Velikokrat smo predlagali, naj se to zapiše vsaj v resolucijo, pa ni bilo sprejeto. No, zdaj je bil sprejet prav zakon. To je velika stvar. To razbremenjuje vlado tega vprašanja. Vlada je lahko bolj dolgočasna in se ukvarja s stvarmi, ki rešujejo vsa vsakodnevna vprašanja ljudi, in se ne prepiramo o tem, ali smo civilizirani ali ne. Ne gre za ideologijo, gre za nekaj, kar je v vrednotnem smislu predcivilizacijsko. To je obstajalo v času, ko sedanja civilizacija sploh še ni obstajala.
Še eno področje, ki se dotika tudi te televizije (Nova24TV) in za katerega hočejo referendum, je sprememba zakona o parlamentarni preiskavi. Očitek pa je, da se preko parlamentarne preiskave želite spraviti na politične nasprotnike. Smejim se zato, ker je Vesna Vuković sama povedala, čemu so bile namenjene parlamentarne preiskave pod Svobodo. Je to glavni argument, da se zakon vrača, to so oni spremenili.
Saj ne najdem pravih besed, da bi opisal to dvoličnost. Verjetno poznate tisti pregovor »Te poznam, puška, ko si bila še pištola.« Nekaj tako absurdnega je pač možno samo v Sloveniji. Dobršen del medijev te absurdnosti ne predstavi kot absurdnosti, ampak kot nekaj novega. Zgodovina se vedno začne z njihovim mandatom.
Še afera Black Cube, ki je nedvomno vplivala na rezultat volitev …
V našo škodo, da.
Kar zdaj poskušajo predstaviti z »novimi podatki«. A treba bo raziskati, kaj se je dejansko zgodilo. Bo to raziskal SKOK?
Treba je raziskati na pravni podlagi, ki zdaj obstaja. In treba bo raziskati tudi to, kar je vsebina prisluhov. In zakaj niso bili vsi objavljeni. Bo kar nekaj dela. Če se bo izkazalo, da jih je res Black Cube naredil, jim je treba postaviti spomenik sredi Ljubljane. Glede same vsebine. Saj so dejansko sami govorili denimo o tem, zakaj Janković ni procesiran. To je utemeljen sum, saj navsezadnje niso zanikali, da so to izrekli. In me zanima, kako daleč je preiskava teh vsebin.
Proti koncu greva. Ena od prioritet v koalicijski pogodbi je obračun s korupcijo, ki duši razvoj Slovenije. Po nekaterih podatkih letno ponikne okoli 30 milijard evrov v teh koruptivnih poslih. Želim si videti učinkovito policijo, tako kot takrat, ko so denimo pridržali Ivana Zidarja.
Pri pokojnem Zidarju so takrat našli milijon evrov gotovine, vendar je tožilec Harij Furlan prepovedal dotikati se tega, ker da to ni predmet preiskave. Predstavljajte si, da bi v hišni preiskavi pri vas našli toliko gotovine, pa bi tožilec rekel, da to ni predmet preiskave. Tega se bomo lotili v skladu s koalicijsko pogodbo. Ne bo enostavno. Je pa stvar zdaj tako absurdna s temi dvojnimi vatli, manipulacijami … Neverjetno je gledati, da ena in ista sodnica dobi Zorana Jankovića in se nič ne zgodi. To je sprožilo interno debato tudi znotraj sodstva. Upam, da se bo ta revolucija nadaljevala in da se bodo isti vatli začeli v Sloveniji uporabljati za vse. Da se Janković ne bo več hvalil, da se mu nič ne more zgoditi zato, ker je moj nasprotnik.
Kakšna bo Slovenija čez štiri leta, ob koncu mandata? Kaj lahko pričakujemo?
Mi bomo delali na tem, da bo več blaginje, da bomo vsi enaki pred zakonom, da bo našim zanamcem bolje, kot je zdaj nam.
Dolgotrajna oskrba bo urejena, čakalne vrste v zdravstvu krajše, mladi bodo hitreje prišli do stanovanj?
Vse to. Nič pa se ne zgodi čez noč. Želimo si dovolj miru, da se te stvari uresničijo. Naredili bomo vse, da se to uresniči.
Spoštovani gospod Janez Janša, hvala za ta pogovor in želim vam uspešno vodenje vlade.
Hvala.
Biografija
Janez Janša (1958) je eden najbolj izkušenih državnikov v Sloveniji. Po angažiranju v ZSMS v osemdesetih letih je bil kot disident obsojen na zaporno kazen na vojaškem sodišču, leta 1990 pa je postal obrambni minister v prvi demokratični vladi. Od leta 1992 dalje je bil vsakič izvoljen za poslanca državnega zbora, od leta 1993 pa vodi SDS (takrat še Socialdemokratska stranka Slovenije, danes Slovenska demokratska stranka). Obrambni minister je bil tudi v Bajukovi vladi, leta 2004 pa je prvič postal predsednik vlade. Dvakrat je tudi vodil predsedovanje Slovenije Svetu EU. 22. maja letos je bil za predsednika vlade izvoljen še četrtič.
Boris Tomašič
Medstavki:
Vsako stvar, ki jo vlada predstavi v okviru uresničevanja koalicijske pogodbe, je treba izglasovati v državnem zboru – in tam bo ključna bitka.
Če bi veljal ključ, da na enega poslanca pride eno ministrsko mesto, bi morali imeti 43 ministrstev; 28 od teh bi jih imela SDS, pa bi bilo to še vedno več ministrstev kot denimo v času izvršnega sveta.
SDS ima glede na razmerja 65 odstotkov kvote, kakor pa vidite po sestavi ministrstev, je žrtvovala velik del te kvote.
Nobena vojna ni takšna kot prejšnja. Največja napaka je, če misliš, da se bodo stvari ponavljale.
Sprejet je bil zakon, na podlagi katerega lahko pokopljemo mrtve. To je nekaj, kar že desetletja velja za temeljno civilizacijsko normo, ampak vseh 35 let samostojne Slovenije tega nismo mogli doseči.
Mi bomo delali na tem, da bo več blaginje, da bomo vsi enaki pred zakonom, da bo našim zanamcem bolje, kot je zdaj nam.