V kampanji za zbiranje podpisov pod referendumsko pobudo proti noveli Zakona o parlamentarni preiskavi se za pošiljanje političnih pozivov uporablja elektronski poštni nabiralnik ministrstva, ki ne obstaja več.
Pobudniki zbiranja podpisov se na vse pretege trudijo onemogočiti preiskovanje domnevno sumljivih poslov leve politične opcije in pri tem ne izbirajo sredstev. Paranoja je precej velika, saj se je v kampanjo vključila tudi sicer že pozabljena Urška Klakočar Zupančič.
Kampanja, ki jo vodijo stari levi aktivistični intelektualci je v resnici organiziran poskus blokade parlamentarne preiskave sumljivih poslov v energetskem sektorju, predvsem v podjetju GEN-I, ter morebitnih povezav s financiranjem Gibanja Svoboda. Preiskovalne komisije Državnega zbora so namenjene pregledu delovanja političnih funkcionarjev in zlorab javnih sredstev, zato navadni državljani, ki niso vpleteni v sumljive transakcije, nimajo razloga za skrb. Kljub temu pobudniki ustvarjajo vtis obsežnega “lova na čarovnice”, ki naj bi ogrožal vse.
Glavni strah je očitno usmerjen v preiskavo GEN-I, kjer so se pojavile milijonske izgube in vprašanja o pretoku sredstev. Namesto da bi podprli transparentnost, se pobudniki raje poslužujejo referendumskega mehanizma, ki naj bi “varoval pravice”, v resnici pa omejuje delo komisij. Uporaba e-poštnega naslova ukinjenega ministrstva za širjenje teh pozivov pa kaže, da gre za zlorabo javne infrastrukture v čisto politične namene.
“Ne morem verjeti, kako strah jih je parlamentarnih preiskovalnih komisij. Še Urška okrog skače z nekim zavajajočim napisom na majici. Se bojim, da imajo res ogromno masla na glavi in v spregi z #mediji zavajajo na polno. Upam, da jih ljudstvo spregleda,” je na X zapisala novinarka Miša Vugrinec.
Njihova paranoja pa nikogar ne preseneča. Javnost ima glede na videno in slišano precej razlogov za sum v njihovo korektno delovanje Morda se najbolj bojijo, da bi na lastni koži okusili metode, ki so jih sami uporabljali proti političnim nasprotnikom v preteklosti. Poslanci Gibanje Svoboda so v prejšnjem mandatu na podlagi starega zakona delovali kot politična policija. To je na lastni koži izkusil tudi direktor UKOM-a Sebastijan Jeretič, ki je razkril, da je poslanka Tamara Vonta je brskala po njegovih bančnih računih, z grožnjami maltretirala njegove poslovne partnerje, on pa ni prejel niti enega dokumenta ali sklepa, na katerega bi se lahko pritožil ali imel kakršnokoli pravno varstvo.
Novi zakon po Jeretičevih besedah ravno uvaja pravno varstvo za preiskovance in odpravlja protiustavne pomanjkljivosti starega zakona (Ustavno sodišče je to ugotovilo že pred 15 leti). Novela tako postavlja parlamentarne preiskave v ustavni okvir in onemogoča zlorabe, kakršne so počeli poslanci Svobode. Tudi Jeretič je zato pozval ljudi, naj ne nasedajo lažem in se sami pozanimajo, kaj novela v resnici prinaša.
A.H.