Na današnji dan pred štiridesetimi leti je ameriško ambasado v Teheranu zavzela večja skupina iranskih študentov, ki so se oklicali za muslimanske študente, ki sledijo poti velikega imama. Najbolj neverjetno pa je, da je večina tistih, ki so 52 uslužbencev ambasade in diplomatov držali za talce kar 444 dni, pristala med najvišjimi funkcionarji iranskega režima. Med njimi se je znašel tudi nekdanji predsednik Irana Mahmud Ahmadinedžad.
Večina ugrabiteljev še vedno zaseda ključne položaje v režimu. Nekateri izmed njih so bili s strani Zahoda označeni kot zmerni, čeprav so prikazali svojo zvestobo agendi režima.
Tiskovna predstavnica študentskih privržencev imama Masoumeh Ebtekar, znana kot “sestra Marija”, ki je vneto branila zajetje Američanov, zdaj zaseda mesto podpredsednice za ženske in družinske zadeve. V prvem mandatu iranskega predsednika Hasana Rohanija je bila tudi podpredsednica in vodja organizacije za ohranjanje okolja. V času administracije nekdanjega predsednika Mohammada Khatamija pa je bila vrsto let podpredsednica in vodja organizacije za ohranjanje okolja.
Hamid Abutalebi zaseda mesto svetovalca aktualnega iranskega predsednika Rohanija. Dolga leta je bil na najvišjih položajih na zunanjem ministrstvu, vključno s položajem namestnika zunanjega ministra za politične zadeve, bil pa je tudi ambasador režima v številnih zahodnih državah, vključno z Italijo, Belgijo, Avstralijo in Evropsko unijo (15 let). Pred tem je bil pet let generalni direktor za politične zadeve na zunanjem ministrstvu, pet let je bil svetovalec zunanjega ministra, bil pa je tudi član strateškega sveta zunanjega ministrstva. Leta 2014 je bil Rohanijev kandidat za predstavnika režima pri Združenih narodih v New Yorku, vendar mu je ameriška vlada zavrnila izdajo vizuma zaradi njegove vloge pri zajetju talcev in zaradi umora Mohammad-Hosseina Naqdija leta 1993.
Član sveta študentskih privržencev imama Hossein Šeikolislam je svetovalec zunanjega ministra Mohamada Džavada Zarifa. Pred tem je bil nekaj let namestnik predsednika parlamenta Alija Larijanija za mednarodne zadeve. Šestnajst let je bil namestnik zunanjega ministra za politične zadeve. Nato je za tri leta postal iranski veleposlanik v Siriji, po dveh mandatih poslanca je postal namestnik zunanjega ministra za zadeve na Bližnjem vzhodu. Do 21. aprila 2019 je bil generalmajor Mohammad-Ali Džafari več kot deset let poveljnik korpusa Islamske revolucionarne garde (IRGC). Trenutno je odgovoren za vodenje kulturno-socialnega sedeža Baqiollah.
Brigadni general IRGC Hossein Dehghan je bil v času prvega mandata predsednika Rohanija (2013-2017) obrambni minister, zdaj pa zaseda mesto svetovalca vrhovnega vodje za obrambno industrijo in podporo vojske. V letih 2004-2009 je bil podpredsednik in predsednik fundacije Shahid (Bonyad-e Shahid), ene največjih gospodarskih institucij v režimu. V času administracije Khatamija je bil namestnik obrambnega ministra. Pred tem je bil namestnik načelnika zračnih sil IRGC. Po izpustitvi ameriških talcev se je Dehghan pridružil IRGC in odšel v Libanon. V letih 1982-1984 je bil v Bejrutu v času, ko je vladal vrhunec terorističnih napadov v Libanonu, zlasti množičnih eksplozij. Priznal je tudi ključno vlogo pri oblikovanju libanonskega Hezbolaha. Na podlagi poročil ameriških medijev je imel leta 1983 neposredno vlogo pri bombardiranju v Bejrutu, v katerem je bilo ubitih 241 ameriških marincev.
Eden izmed glavnih snovalcev zajetja talcev na ameriški ambasadi, Reza Seifollahi, je od leta 2013 do leta 2018 zasedal mesto političnega namestnika sekretariata vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC). Od leta 2008 do leta 2013 je bil namestnik koordinatorja sveta za primernost. Bil je višji poveljnik IRGC, poleg tega je še zasedal mesto poveljnika obveščevalne službe IRGC. Ko so se policija, žandarmerija in odbori združili, je bil Seifollahi imenovan za prvega poveljnika sil državne varnosti (SSF). V času Khatamijevega predsedovanja je bil namestnik notranjega ministra za varnostne zadeve. Nič slabše ni šlo v življenju drugemu glavnemu snovalcu zajetja talcev, Habibollahu Bitarafu, ta je namreč od leta 1997 do leta 2005 zasedal mesto ministra za energijo. Med letoma 1986 in 1989 je bil guverner province Yazd. Skoraj pet let je bil namestnik ministra za energijo in za izobraževalne zadeve.
Brigadni general Islamske revolucionarne garde IRGC Ezzatollah Zarghami je na ukaz vrhovnega vodje postal vodja državne radiotelevizijske korporacije, od leta 2004 do leta 2014 pa je imel ključno vlogo v propagandnem stroju režima. Zarghami je bil dolga leta glavni govornik na slovesnostih pred ameriškim veleposlaništvom v Teheranu ob obletnicah zavzetja veleposlaništva. Nekdanji iranski študent Alireza Afshar se je po izpustitvi talcev pridružil silam IRGC in je od takrat naprej zasedal pomembna delovna mesta, tudi kot načelnik generalštaba IRGC, poveljnik sil Basij in namestnik poveljnika oboroženih sil za kulturne zadeve. V administraciji Ahmadinedžada je bil Afshar namestnik ministra za notranje zadeve za politične in socialne zadeve, zdaj pa je vodja vrhovne delegacije Šole misli v IRGC. Mohsen Aminzadeh je bil v času Khatamijevega predsedovanja namestnik zunanjega ministra za azijske zadeve. Bil je minister v senci, ko je bil Kamal Kharrazi zunanji minister, poroča iranski NCRI.
Zavzetje ameriške ambasade v Teheranu je označilo začetek režimske politike jemanja talcev in mednarodnega izsiljevanja, politike, ki je postala uradna in institucionalizirana kot del zunanje politike tega režima. 40 let tako zunanja politika režima temelji na terorizmu in izsiljevanju, danes pa je režim poznan kot glavni državni sponzor terorizma.
Hana Murn