Kdor si je ogledal oddajo Odmevi na javni televiziji na temo novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki vsem razen funkcionarjem in visokošolskim učiteljem prinaša obvezno evidentiranje delovnega časa, se je lahko načudil dvojcu v studiu. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je namreč uvedbo štempljanja razlagal voditelju oddaje Igorju E. Bergantu, ki je v preteklosti imel očitne težave z evidentiranjem.
Pred nekaj meseci smo poročali o aferi Bergant. Igor E. Bergant je namreč tedaj kot “neodvisni novinar” prek s. p.-ja vodil vladni dogodek, kasneje pa se je izkazalo, da za to sploh ni imel dovoljenja RTVS. Na delovni dan se je novinar v službi evidentiral s prihodom v večernih urah, kjer je bil prisoten zgolj 5 minut. Tako se je v tistem trenutku izkazalo, da je imel čas opravljati “privat” dodatne ure navkljub velikemu primanjkljaju ur (139 ur, kar je 17 delovnih dni). Ker je to tedaj marsikoga začudilo, kako je kaj takega sploh mogoče, je odjeknila novica, da se manjkajoče ure na RTV brez sankcij kar brišejo. Na RTV so namreč izravnavali ure dvakrat letno. Števec za zaposlene z neenakomernim delovnim časom so postavili na vrednost “nič”, če je bilo stanje ur negativno. Če pa je bilo stanje ur ob izravnavi pozitivno, so števec prav tako postavili na stanje “nič”, le da so presežne ure bile dejansko nadure, ki se jih je lahko po dogovoru z vodstvom koristilo v razmerju 1:1,3 ali pa so nadure izplačali. Ker je tedanji v. d. generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough tej praksi napovedal konec, se je znašel na tnalu novinarskih aktivistov.
Mesec Bergantu razlagal o obveznem štempljanju
Nedvomno je bilo tako marsikomu, ki se pripetljaja z brisanjem ur dobro spominja, zanimivo poslušati pogovor na temo natančnega obveznega evidentiranja delovnega časa, ki ga gospodarstvo označuje kot nepotrebno birokratsko spremembo. Minister Luka Mesec je v oddaji pojasnjeval, kako v javnosti kroži ogromno dezinformacij. “Prvič, zakon ne predvideva obveznega elektronskega štempljanja za vse. Elektronska evidenca je obvezna za tiste, ki jim inšpektorat izreče globo ali pa tam, kjer predstavniki delavci zaradi kršitev zahtevajo, da se taka evidenca vzpostavi”, je zatrdil in se dotaknil kritike iz koalicij vrst, ko je bil do zakona zaradi izjem kritičen minister Matjaž Han. “Ko je gospod Han govoril o izjemah, je govoril na pamet. V zakonu ni nobenih izjem,” je zatrdil.
Ker je Mesec vztrajal, da izjem ni, čeprav so, je na to Bergant pristavil, da so izjeme prišle v drugih zakonih. Mesec je vztrajal, da ta zakon ni nov, ker imamo zakon o evidencah od leta 2006. “To je pa novela tega zakona,” je dodal in spomnil, da zakon iz leta 2006 ni nikoli veljal za funkcionarje, poslance, sodniško službo. “So pa kasneje prišli skozi drugi zakon visokošolski učitelji,” je na to pristavil voditelj, na kar je minister pristavil, da so imeli visokošolski učitelji enako od vedno pri tem izjemo. V nadaljevanju je voditelj Mesca povprašal, čemu je torej zakon problematičen, na kar mu je ta odgovoril, da misli, da je tukaj precej političnih motivov, da se ustvarja paniko in se ruši nekaj, kar je bilo usklajevano po vseh predpisih.
Mesec je pojasnil, da bo moral s tem tednom delodajalec beležiti število opravljenih ur, ki jih je delavec opravil, zabeležiti, ali je bil skrajšan delovnik ali je bil delavec oz. delavka odstoten. “Po novem dodajamo nekaj sestavin, ki so v grobem naslednje, v posebnem stolpiču bo treba zabeležiti čas prihod, odhod, malica, da ali ne, zabeležiti, če je šlo za nočno delo in na koncu seštevek ur,” je dodal. Bergant je Mesca povprašal, ali bo to preverjala inšpekcija. “Inšpekcija bo to preverjala tam, kjer bodo prijave. Mi targetiramo kršitelje. To je pomembna stvar za povedati. Mi imamo od 300 do 800 kršitev evidenc na leto. To so po navadi firme, kjer delavci delajo, delodajalci pa jim ne zabeležijo, da so delali ure, in jim potem ne plačajo,” je odgovoril Mesec. Bergant je nato Mesca spomnil na kritike, da s socialnimi partnerji niso usklajevali podzakonskih aktov, kjer se v podrobnostih po navadi skriva hudič. “To pa je problem, za katerega se morajo delodajalci sami vprašati. Od julija, ko so izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta, jih vabimo, da pridejo nazaj, in če ni ekonomsko-socialnega sveta, ne moremo imeti usklajevanj o takih stvareh, kot so ti pravilniki,” je odgovoril Mesec.
Obvezno natančno evidentiranje je sicer trn v peti marsikomu, saj prinaša dodatno birokracijo, povrhu pa je težko izvedljiv v dejavnostih, kjer delo poteka na terenu ali na več različnih lokacijah ter tam, kjer se pojavljajo težave pri samem usklajevanju odmorov (turizem, gostinstvo). Namesto da bi kršitelje lovili z inšpekcijo na terenu, se je sedaj kaznovalo kar vse. Torej tudi te, ki niso imeli težav s tem, da dnevno delajo po 8 ur.
A. H.