Tudi tujci vedno bolj opažajo postopno jugoslovenizacijo slovenske prestolnice po več mandatih županovanja Zorana Jankovića. “Ljubljana, prestolnica mini Jugoslavije s tisoč lučkami in preveč čevapčiči,” je zapisal italijanski portal Il Nord Est.
“Zdi se, da je vse bolj moderno in elegantno mesto postalo manj slovansko, a v restavracijah prevladujejo turško-balkanska hrana in albanske pice,” pravijo na portalu. Najbrž ne razumejo povsem dobro, da je Ljubljana še kako slovanska, a da prevladujejo tiste slovanske kulture, ki so bile skozi stoletja prežeta s turško kulturo.
Enolična ponudba
Portal piše o kolesarskih zvoncih, ciganskih harmonikah in brnenju električnih avtobusov Kavalirjev kot o zvočni kulisi. Izpostavlja vprašanje identitete mesta, pri tem pa navaja, da je pred dnevi časnik Dnevnik pisal, da se za mnoge Ljubljančane v mestu proda preveč čevapčičev.
Izpostavili so tudi vprašanje mestne svetnice Tine Bregant, ki je mestni svet vprašala, s kakšnimi ukrepi nameravajo obvladati pretirano prisotnost enolične gostinske ponudbe s ponavljajočimi se kulturno-tradicionalnimi jedmi na osnovi mletega mesa, značilnega za Balkan, ki po njenih besedah vplivajo na kakovost življenja in celo ogrožajo identiteto mesta.
Veriga CeWapi nakazuje na vračajoče se jugoslovanstvo
Kot dokaz na portalu navajajo restavracije verige CeWapi, ki divja po vsem Balkanu in ponuja celotno paleto turško-balkanske hrane na žaru, od zelo pikantne klobase do zelo jugoslovanske pleskavice, v Ljubljani pa jo najdemo za vsakim ljubljanskim vogalom. To se jim zdi neizogibno, saj v Sloveniji živi le 2.258 Italijanov, obenem pa 60.000 Albancev in 100.000 Bosancev.
“Ljubljana ne glede na meni tvega, da bo proti svoji volji postala prestolnica male vračajoče se Jugoslavije,” zaključuje Il Nord Est.
Mini Jugoslavija
Tudi tuji mediji torej spoznavajo, da je Ljubljana postala nova Jugoslavija, kjer se stapljajo kulture bivše komunistične diktature, dinamika pa je ostala enaka – hegemonijo imajo zopet Srbi, Slovenci pa so postali tujci v svojem glavnem mestu.
Kot smo že pisali, slovenska prestolnica očitno ni več slovenska. Na vrhuncu poletne turistične sezone se v samem središču slovenske prestolnice tujcem ponuja bosanska kulinarika, v prazničnem vzdušju pa decembra v Ljubljani prepevajo hrvaški in srbski pevci. Ljubljančani bodo rajali ob Milici Todorović, Saši Matić, Nini Badrić, Draženu Zečiću in trubačih. Slovenski jezik, kultura, glasba, krščanstvo, umetnost so v ljubljanski mini Jugoslaviji prepovedane teme.
I. K.