Na 35. redni seji Državnega zbora so poslanci zastavili pomembna vprašanja ministrom vlade, ne pa tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je bil odsoten zaradi domnevno neodložljivih obveznosti.
“Še vedno je le okoli 5500 upravičencev, kot jih je bilo že takrat. Ali smo naredili kakšen korak naprej?” je bila do ministra Simona Maljevca ostra poslanka SDS Alenka Jeraj. Ministru za solidarno prihodnost je zastavila vprašanje o e-oskrbi, storitvi dolgotrajne oskrbe z varnostno opremo za starejše.
Jerajeva je opozorila, da se storitev, uvedena kot pilotni projekt v času prejšnje vlade in financirana iz EU sredstev, ni razširila. Izpostavila je podvajanje preverjanj med CSD in ZZZS, ki podaljšuje postopke, ter vprašala o intervencijah in načrtih za rast uporabnikov. Maljevac je pohvalil storitev, ki deluje 24 ur na dan, in navedel podatke: od začetka projekta je bilo več kot 33 tisoč intervencij, vključno s 334 nujnimi medicinskimi pomoči. Potrdil je kontinuiteto za stare uporabnike in vključitev novih od 1. julija.
Jerajeva je v dopolnitvi kritizirala vlado: “V glavnem je prekopirano tisto, kar je bilo sprejeto v času naše vlade… Na slabše, ker ste prenesli vstopno točko na CSD, kjer so zdaj težave.” Zahtevala je razpravo na naslednji seji in poudarila: “Pri 650 tisoč upokojencih je številka 5500 uporabnikov zelo majhna – morali bi narediti več.”
Poslanec Jožef Horvat (NSi) je ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku očital zamude pri nasipih ob Muri: usklajena je le trasa za 26 kilometrov na desnem bregu, medtem ko je 18 kilometrov na levem bregu pod vprašanjem. “Nikjer ne vidim sredstev za dokončanje … Nihče ne želi poplaviti Prekmurja.” Novak je izpostavil vložke (79,8 milijona evrov, vključno s 53,4 iz NOO) in obljubil nadaljevanje, a priznal neskladnost projektov za 18 kilometrov nasipov z varstvenimi predpisi. Horvat je v dopolnitvi pohvalil napore, a zahteval razpravo: “Pomurje je z naskokom na najslabšem mestu glede financiranja investicij.”
Neizpolnjene obljube o obnovi lokalne infrastrukture
Poslanka Alenka Helbl (SDS), ki prihaja iz Radelj ob Dravi in je znana po svojem zavzemanju za koroško regijo, je ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek očitala neizpolnjeno obljubo o obnovi regionalne ceste Trbonje–Vuhred. Ta cesta, široka le 3,5 metra, je bila močno poškodovana med rekonstrukcijo mostu čez Dravo v Vuhredu med letoma 2016 in 2018, ko je služila kot edini obvoz za težki promet. Helblova je poudarila, da je država takrat obljubila popolno rekonstrukcijo na svoje stroške, a je en del ceste v občini Radlje ob Dravi še vedno v slabem stanju, kar ogroža lokalne prebivalce in povečuje tveganja za nesreče. “Ta skorajda dve leti trajajoča preusmeritev prometa je občini in zasebnim lastnikom povzročila veliko škode,” je dejala in vprašala, ali potekajo postopki in kako bo vlada sanirala to skoraj desetletje staro obljubo.
Bratuškova je potrdila, da je prvi del ceste (od kilometra 8,390 do 10,140) obnovljen leta 2022 za 1,5 milijona evrov, vključno z odvodnjavanjem, hodniki za pešce in zidovi. Za preostali del (do kilometra 11,367) je napovedala zaključek projektne dokumentacije do konca oktobra 2025, uskladitev sofinancerskega sporazuma z občino in razpis v začetku 2026, z vrednostjo okoli dva milijona evrov. Helblova je v dopolnitvi pohvalila napredek: “Veselim se teh informacij,” in izrazila pričakovanje, da bo proračunski amandma za 2027 sprejet, saj je cesta ključna za obvoze in varnost.
Politično lobiranje v zdravstvu in ukinitev SUC
Poslanka Karmen Furman (SDS) je ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel očitala ukinitev satelitskega urgentnega centra (SUC) v Slovenski Bistrici, ki je bil načrtovan vse do leta 2023. Furmanova je poudarila, da je vlada s svojo uredbo izključila celoten severovzhodni del Slovenije iz mreže 15 SUC-jev kljub veliki pokritosti območja (občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica) in 5,6-milijonski investiciji v zdravstveni dom, ki je delno financirana iz državnih sredstev (2,9 milijona evrov). “Vi ste tisti, ki ste leta 2023 sprejeli uredbo pod pretvezo strokovnih kriterijev,” je dejala in obtožila vlado kršitve lastnih kriterijev v korist političnega lobiranja, zlasti v korist ideje o skupnem SUC v Tepanju, kjer so nekateri zaposleni na ministrstvu prej delali. Opozorila je, da zdravstveni dom pokriva eno največjih območij v Sloveniji, kjer urgentno vozilo včasih prevozi tudi 90 kilometrov do urgence.
Ministrica je zanikala politične vplive in trdila, da je mreža nujne medicinske pomoči (NMP) v Podravju in Pomurju zadostna, s tremi urgentnimi centri in devetimi enotami NMP. “Nihče ne bo ostal brez SUC zaradi političnih pritiskov,” je dejala, a priznala, da investicija v zdravstveni dom ni bila namenjena SUC, temveč splošni nadgradnji. Furmanova je v dopolnitvi obtožila laži: “Projektna dokumentacija iz januarja 2022 jasno omenja preoblikovanje v SUC… Še zdaleč ni enako, če je organiziran v okviru zdravstvenega doma kot pa nujna medicinska pomoč.” Zahtevala je razpravo na naslednji seji: “Vaši kriteriji so navaden blef – zavedajte se, kaj to pomeni za življenja ljudi.“
Razvpit nakup stavbe na Litijski 51: Kdaj bo epilog in razlastitev prodajalca?
“Cirka leto in pol, odkar ste vi nastopili funkcijo, je odgovornost na vas, da to zadevo zaključite. Državljani pričakujejo epilog: Ali boste stavbo prodali, obnovili ali vrnili izgubljeni proračunski denar?” je izpostavil poslanec SDS Jožef Lenart. Dodal je: “Ali drži, da imate namen razlastiti prodajalca, ki je po tiho zadržal del parcele?”
Katičeva je priznala, da ministrstvo zavaruje stavbo, a da manjka parcela in parkirišča, kar zmanjšuje njeno vrednost (cenilci to potrjujejo). Državno odvetništvo vodi postopke za pridobitev parcele, a tožba za parkirišča ima majhne možnosti uspeha. Sodišča stavbe ne želijo, saj raje podpirajo enotno novo sodno palačo v Ljubljani namesto razprševanja. Upravno sodišče je v lastnih prostorih, a potrebuje več – pogovori z drugimi deležniki pa so neuspešni. Ministrstvo za javno upravo ne želi stavbe, prav tako nihče drug. Katičeva čaka na preiskavo policije in tožilstva za morebitna kazniva dejanja pri nakupu, a podatkov ne sme razkriti.
V dopolnitvi je Lenart izrazil skepticizem do razlastitve, dodal pa je vprašanje o kazenski ovadbi civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije zoper nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in zdaj tudi predsednika vlade Roberta Goloba (dopolnitev 7. oktobra 2024): “Ali drži, da so ovadbo dopolnili tudi zoper Goloba? Pričakujemo sodni epilog odgovornih v vladi.” Katičeva je potrdila željo po hitrem zaključku preiskave, a ne more razkriti podatkov. Lenart je zahteval širšo razpravo na naslednji seji: “Zadeva odpira vprašanja transparentnosti porabe javnega denarja, odgovornosti političnih odločevalcev in nadzora nad proračunskimi sredstvi.” O predlogu bo DZ odločal 23. oktobra.
Dolgotrajna oskrba kot mrtva črka: Zakaj pritiskajo na občine za zagonska sredstva?
Poslanec Žan Mahnič (SDS) je ministru Maljevcu in finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču očital, da dolgotrajna oskrba “ne deluje, je le mrtva črka na papirju”, medtem ko ministrstvo pritiska na občine prek uslužbenke Tine Trček. Mahnič je plastično razložil absurd: “Država zbere 250 milijonov evrov iz novega davka, izvajalcem pa ne da denarja – v priročniku (str. 26) piše, naj začnejo s svojim denarjem za plače in kilometrino. Javni zavodi nimajo presežkov, zato naj založijo občine. Če ne, poiščite zasebnike/koncesionarje – kljub vašemu boju proti njim.” Dodal je: “Če Butalci lahko pognojijo cerkev, bomo mi zagnali oskrbo brez bencina – če crkne, pa interventni zakon in porabimo 250 milijonov.“
Vprašal je: “Kaj od tega ne drži? Kako razlagate 6. člen zakona o financiranju nalog občin – ali samo bdijo ali zagotavljajo zagonska sredstva (do 100 tisoč evrov)? Kako bo ministrstvo za finance pomagalo občinam v finančnih težavah?” Primer: V Poljanski in Sevški dolini (Gorenja vas, Poljane, Železniki, Žiri, Škofja Loka) odpade državni zavod CSS (brez kadra in denarja), občine pa ne morejo financirati državnih zavodov. Maljevac je zanikal izsiljevanje, Boštjančič pa je izrazil presenečenje: Ministrstvo za finance vodi odprt dialog z združenji občin o povprečninah 2026–2027 brez pritiskov. Občine niso izpostavljale dolgotrajne oskrbe, vlada pa prenaša finance na državo (kot v ZIPRS).
V dopolnitvi je Mahnič poudaril 6. člen: “Občina zagotavlja mrežo z ustanovitvijo zavoda, koncesijo ali pogodbo z državnim zavodom – a zagotavlja finančne vire! V naši dolini odpade državni zavod, koncesionarji pa so vam ‘škodljive dvoživke’.”
A. H.