Iz omar ameriške agencije padajo okostnjaki iz celega sveta

Datum:

Če so ljudje pred ameriškimi volitvami razmišljali, da se Donald Trump in Elon Musk le šalita, ko govorita o rezanju javne porabe, so se zmotili. Prvič v sodobni zgodovini se secira velika birokratska pošast, ki se je zaredila v Washingtonu. Na vrsto za reze je prišla tudi do zdaj nedotakljiva in zloglasna agencija USAID (U.S. The Agency for International Development). Kaj je USAID in kaj počne?

USAID je osrednja ameriška agencija za mednarodno pomoč, preko katere se je v tujino kanaliziralo na milijarde davkoplačevalskega denarja. Inovator Elon Musk je pred dnevi tvitnil, da se Trump strinja s tem, da bi bilo treba ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID) “zapreti”.

Gre za zadnjega iz nizov globokih rezov v birokratski stroj ameriške vlade, ki se je do zdaj ni upal dotakniti še noben predsednik ZDA. Ker je to Trumpov zadnji mandat, nima kaj za izgubiti, zato je najbrž razumel, da je zdaj pravi čas za tektonske spremembe.

Kaj je USAID in kaj počne?

USAID je bil ustanovljen v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja, da bi deloval v imenu ZDA za zagotavljanje pomoči po vsem svetu, zlasti v obubožanih in nerazvitih regijah. Leta 1961 je kongres sprejel zakon o tuji pomoči za ustanovitev agencije, ki je nadzorovala mednarodno porabo po drugi svetovni vojni, ko se je pomoč ZDA tujini drastično povečala. Predsednik John F. Kennedy je podpisal zakon in z izvršnim ukazom ustanovil USAID. Agencija zdaj deluje v 60 državah in zaposluje približno 10 tisoč ljudi, od katerih jih dve tretjini delata v tujini – čeprav večino dela na terenu po poročanju BBC-ja oddajo zunanjim organizacijam, ki jih financira USAID. Do leta 1998 je USAID postal neodvisna izvajalska agencija, zaradi česar so se mnogi spraševali, ali ima predsednik pristojnost, da jo enostransko razpusti.

John F. Kennedy

Obseg dela, ki ga nadzira USAID, je obsežen in sega od upravljanja tuje pomoči do humanitarnih prizadevanj, kot so pomoč pri lakoti, programi razdeljevanja čiste vode, zdravstvene storitve, vključno s cepitvijo proti otroški paralizi, pomoč pri HIV/Aidsu in preventivno delo, krepitve demokracije, človekovih pravic in upravljanja pobude.

Delovanje agencije v tujini se je v zadnjih šestih desetletjih spremenilo, sprva osredotočeno na združevanje tehničnih vidikov obstoječe mednarodne pomoči in razvojnih programov, ki so nastali po drugi svetovni vojni. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je osredotočil na “osnovne človeške potrebe”, kot so dostop do hrane, zdravje, izobraževanje in načrtovanje prebivalstva glede na arhivirano spletno mesto USAID. Agencija je desetletja igrala vlogo ne le pri zagotavljanju osnovne pomoči nerazvitim regijam, temveč tudi pri načrtovanju in izvajanju programov za pomoč pri demokraciji, gospodarskem razvoju in mrežah socialne varnosti po velikih dogodkih po vsem svetu, kot je padec Berlinskega zidu leta 1989, genocid v Ruandi leta 1994 in umik ameriških vojakov iz Iraka leta 2011.

Berlinski zid (Foto: Wikipedia)

Zakaj bi Musk in Trump agencijo ukinila?

Gre torej za vladno agencijo, ki igra nekakšno globalno Evropsko unijo, ki s kohezijskimi sredstvi zagotavlja razvoj po vsem svetu. Kot vsako deljenje javnega denarja pa se je tudi ta sistem izpridil.

ZDA daleč prekašajo svoje mednarodne partnerje, ko gre za pomoč tujini, saj so leta 2023 porabile približno 68 milijard dolarjev – od tega je bilo 40 milijard dolarjev predvidenih za USAID, je poročal BBC. Trump je bil dolgoletni kritik porabe v tujini, saj je trdil, da to ne koristi ameriškim davkoplačevalcem, in šel celo tako daleč, da je tiste, ki vodijo agencijo, označil za “radikalne norce”.

V ponedeljek je Trumpov sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio novinarjem med obiskom Salvadorja dejal, da “USAID ne deluje.”

Ameriški sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio (Foto: epa)

“To mora biti usklajeno z nacionalnimi interesi ZDA. Niso globalna dobrodelna ustanova, to so davkoplačevalski dolarji. Ljudje postavljajo preprosta vprašanja. Kaj počnejo z denarjem? Porabimo davkoplačevalski denar. Davkoplačevalcem dolgujemo zagotovila, da to podpira naš nacionalni interes.”

Kako se je USAID radikaliziral?

Republikanci v senatu že dolgo opozarjajo, da je USAID potraten, da spodbuja skrajno leve agende in bi ga bilo treba vključiti v State Department. Demokrati nasprotujejo, da ima agencija ključno vlogo pri interesih nacionalne varnosti ZDA, in pravijo, da bi morala ostati neodvisna. Opozarjajo na delo, ki ga je USAID opravil v boju proti sovjetskemu vplivu med hladno vojno, in pravijo, da bi lahko podobno vlogo opravljal sredi kitajske pobude Belt and Road.

Republikanci vse pogosteje sprašujejo USAID o njegovem domnevnem financiranju raziskav v zvezi s koronavirusom na Inštitutu za virologijo v Wuhanu, pa tudi o milijonski pomoči, ki podpira pravice LGBT v tujini, in na desetine milijonov dolarjev za migrantske krize v drugih državah, npr. skoraj 45 milijonov dolarjev, predvidenih za nujno pomoč pri hrani in gospodarsko podporo venezuelskim migrantom v Kolumbiji.

USAID je močno promoviral in financiral DEI in LGBTQ cilje. (Foto: epa)

S čim se torej danes ukvarja USAID oz. kam pošilja denar ameriških davkoplačevalev?

Tiskovna predstavnica ameriške administracije Karoline Leavitt je predstavila le nekaj povsem norih postavk, s katerimi je po svetu USAID razmetaval davkoplačevalski denar:

      • 1.5 milijona evrov je namenil za promocijo DEI (programe raznolikosti in vključenosti) v Srbiji,
      • 70.000 dolarjev je plačala za muzikal o DEI na Irskem,
      • 47.000 dolarjev za transseksualno opero v Kolumbiji,
      • 32.000 dolarjev za transspolni strip v Peruju.

Postavlja se vprašanje, na kakšen način bodo takšni izdatki širili načela demokracije po svetu. Norosti skrajne levice, ki jih je USAID promoviral po svetu, kvečjemu državljanom “obdarjenih” držav ameriško demokracijo priskuti in jih pošilja v naročje avtokracij, kot so Rusija in Kitajska.

Zgoraj omenjeni ekscesi niso nobene izjeme. Skoraj vsa financiranja v času administracije levih predsednikov so šle v smeri skrajno levih ciljev. V drugem mandatu Baracka Obame je 15 milijonov dolarjevagencije prejela tudi fundacija Georgea Sorosa, Open Society Foundations, ki jo dobro poznamo tudi pri nas, saj sodeluje s slovenskimi nevladnimi organizacijami. Denar, ki ga je Obamina administracija namenila OSF, je bil porabljen predvsem za promocijo levičarskih ciljev v Albaniji in Makedoniji (spomnimo: v Makedoniji je Soros odigral ključno vlogo pri uničevanju makedonske desnice).

George Soros in Milan Kučan (Foto: Twitter)

Že novembra so vladni nadzorniki odkrili, da je kar 9 milijonov dolarjev donacij USAID šlo v roke islamistične teroristične organizacije Al-Nusra (ki sama sebe prišteva pod dežnik zloglasne Al Kaide v Iraku).

Še naprej pomoč tujim državam, a ne prek nekontroliranih agencij

Pri tem tako Musk kot Trump poudarjata, da bodo ZDA še naprej financirale prizadevanja za demokratične spremembe v državah, a ne prek neodvisne, neizvoljene vladne agencije, ki sredstva davkoplačevalcev troši predvsem za skrajno leve cilje.

“Postalo je očitno, da to ni jabolko s črvom v njem,” je zapisal Musk. “Kar imamo, je samo kepa črvov. V bistvu se moraš znebiti cele stvari. Tega ni več mogoče popraviti.”

Do nedelje se je spletna stran USAID zatemnila, v ponedeljek pa je bil zaposlenim prepovedan vstop na njen sedež, medtem ko je na tisoče drugih takoj začasno ustavilo delo.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Protestniki ne zahtevajo odstopa – v Jankovića še vedno polagajo upe

V desetletjih županovanja Zorana Jankovića smo bili priča ogromno...

Vaši “fičniki” za peščico

“SDS je od nekod potegnila nekaj tisoč podpisov, s...

Ali Levica igra dvojno igro?

Po tem, ko je vlada sprejela sklep za nadaljevanje...

Svetovna banka: Gradnja sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji je metanje denarja skozi okno

Slovenija je za pridobivanje sončne in vetrne energije popolnoma...