Izbris podjetnikov: 12 potrjenih samomorov, državno odvetništvo ni potrdilo niti ene odškodnine!

Datum:

Ugledni gospodarski pravnik Šime Ivanjko, sicer eden od botrov slovenskega zakona o gospodarskih družbah, je na primeru sodnega gospodarskega spora med državo in osebami zasebnega prava v Sloveniji in Veliki Britaniji pokazal, kakšna je razlika med razvito funkcionalno demokracijo (ne glede na to, kakšna politika jo vodi) in spodletelo državo, kot je Slovenija, z disfunkcionalnim sodstvom.

V Britanskem primeru Bates proti Pošti je šlo za resnično zgodbo poštnega škandala in sodne zmote, v kateri je bilo oškodovanih 550 ljudi v Veliki Britaniji. Upokojeni profesor Šime Ivanjko opozarja, da je zgodba neverjetno podobna tisti, ki se je zgodila v Sloveniji z izbrisanimi pravnimi osebami in zakonskim prenosom plačila obveznosti izbrisanih pravnih oseb na družbenike oziroma delničarje.

Kot navaja Ivanjko, se je zgodba v Veliki Britaniji začela leta 1999 z uvajanjem računalniškega programa Horizon v poštni sistem, ki so ga morale uporabiti vse poštne poslovalnice, ki so bile v lasti zasebnikov. Napaka, ki se je ugotovila komaj po 25 letih, je bila v računalniškem programu, za katero je vodstvo Pošte vedelo, vendar jo je prikrivalo. Računalniški program je pri določenih poštnih poslovalnicah izkazoval mesečni manko v blagajni, za katerega pa lastniki poštnih poslovalnic niso mogli pojasniti, kako je nastal.

Bates proti Pošti (Foto: X)

Ivanjko zgodbo naveže na slovensko kalvarijo iz leta 1999, ko smo sprejeli zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), na podlagi katerega je bilo izbrisanih tisoče praviloma družinskih podjetij iz sodnega registra, pri čemer je zakon določal, da morajo obveznosti izbrisanih družb plačati njihovi družbeniki oziroma delničarji.

Tudi v Sloveniji se je prikrivalo, kako je bil ta zakon sprejet, in se je šele po 25 letih ugotovilo, da sta ministrstvo za finance in strokovna služba Vlade RS mimo vedenja vlade in po sprejetju sklepa vlade o vsebini predloga omenjenega zakona pripisala odločbi o prenosu obveznosti plačila izbrisanih družb na družbenike oziroma delničarje.

Podobno kot v Britaniji pa vzrok škode ni bil v odločitvi vodstva Pošte, temveč v njegovem prikrivanju računalniške napake v delovanju računalniškega programa. Tudi v Sloveniji vlada ni sprejela predloga, s katerim so bile prenesene obveznosti izbrisane družbe na družbenike ali delničarje, temveč je to storila strokovna služba vlade mimo Vlade RS, ki pa je to prikrivala 25 let. Britanska Pošta je kljub računalniški napaki obremenila in tudi izterjala manko, tako kot je slovensko sodstvo na podlagi zakona izterjalo plačila obveznosti izbrisanih družb.

Kljub temu, da v Britaniji oškodovanci niso vedeli za vzrok manka, so bili na podlagi pogodbe o najemu poslovalnice dolžni nadoknaditi manko. Ljudje so zaradi tega izgubljali premoženje, stanovanja, morali so delati tudi po upokojitvi, da bi plačali dolg. Nekateri so izgubili hiše, drugi so morali delati kljub upokojitvi, nekateri so se zaradi tega ločili.

Upokojeni profesor gospodarskega prava dr. Šime Ivanjko (Foto: FB)

Ivanjko izpostavlja, da je član britanskega parlamenta osebno obiskoval oškodovance in zbiral dokazila ter organiziral posebno parlamentarno preiskavo, ki je na podlagi strokovnih mnenj ugotovila, da je Pošta vedela za napako, vendar ni ukrepala. To je bila tudi podlaga za sodno odločbo v korist oškodovancev.

V Sloveniji celo samomori

Podobno je govorilo tisoče slovenskih oškodovancev in še vedno jih slišimo, saj več sto prizadetih plačuje omenjene obveznosti še danes. Po informacijah CINIP je v preteklih 25 letih 12 slovenskih družbenikov – obupancev – storilo samomor. Nekaj deset izjav slovenskih oškodovancev je objavljenih v monografiji: Š. Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021 in v angleški izdaji, dopolnjeni z novimi ugotovitvami o podtaknjenem tekstu predloga zakona. Angleška izdaja z naslovom WHY HAVE YOU PUNISHED US je namenjena pritožbenim organom Komisije EU.

V Sloveniji parlamentarci ne bodo obiskovali oškodovancev

V Sloveniji ni pričakovati, da bi poslanec našega državnega zbora obiskoval oškodovance in se zavzel za ugotavljanje napak in odškodninsko odgovornost države, meni Ivanjko. V Britaniji so se oškodovanci organizirali in vložili kolektivno tožbo, ob angažiranju odvetnika pa je sodišče po 25 letih oškodovancem dosodilo odškodnino.

Tudi v Sloveniji so se oškodovanci organizirali v zavod CINIP in zahvaljujoč njegovemu zavzemanju je državni zbor v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 sprejel zakone, s katerimi je potrdil odgovornost države za napako, storjeno s sprejetjem ZFPPod, vendar brez znanja, da sta bili sporni določbi podtaknjeni. V letu 2021 je bil sprejet ZOKIPOSR, na podlagi katerega bi naj oškodovanci dobili 60 % odškodnine za plačila za obveznosti izbrisanih družb, ki so jih opravili iz svojega premoženja. Pri sprejemanju ZOKIPOSR pa je skupina poslancev vnesla amandma, na podlagi katerega v preteklih treh letih državno odvetništvo ni izplačalo nobene odškodnine niti enemu od tisoče oškodovancev. Z amandmajem je bilo namreč določeno, da odškodnino lahko prejme le tisti družbenik, ki je v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra povzel vse možne ukrepe in v postopku ni imel odvetnika, opozarja Ivanjko.

Na Državnem odvetništvu pojasnjujejo, da Republika Slovenija ne prepoveduje sodelovanja odvetnika na strani nasprotne stranke pri uveljavljanju pravice do odškodnine.

Britanski oškodovanci so se po 25 letih veselili zmage zoper Pošto in so dobili odškodnino. Slovenski oškodovanci so po 25 letih borbe šele na začetku svoje kalvarije. To je razumljivo, saj se je lažje boriti zoper velik sistem, kot je Pošta, kot pa se boriti zoper državo, ki je v lasti določene interesne skupine, ki zna državo in celotni njen “demokratični” nadzorni sistem obiti in jo preprosto prinesti okrog, zaključuje Ivanjko.

Izbris podjetnikov – madež slovenske pravne države

Spomnimo, da je do izbrisa podjetij prišlo, ko je država, ki jo je takrat vodila druga Drnovškova vlada, zaradi prevelike finančne nediscipline in insolventnosti podjetij leta 1999 sprejela zakon o finančnem poslovanju podjetij, na podlagi katerega je iz sodnega registra praktično čez noč izbrisala več kot 17 tisoč zadolženih podjetij. Zakon je veljal celo za nazaj, kar je v nasprotju s slovensko ustavo. Razlog večine izbrisov je bila blokada poslovnih računov, nihče pa ni ugotavljal razlogov za ta pojav. Slovenija se je čez noč vrnila nazaj v socializem. Izbrisani podjetniki so leta 2018 dobili klofuto tudi s strani Evropskega sodišča za človekove pravice, a pred omenjenim sodiščem potekajo tudi druge pritožbe z upanjem, da bo pravici zadoščeno na najvišjem sodišču za varstvo človekovih pravic.

Nekdanji predsednik Vlade RS Janez Drnovšek (Foto. STA)

Ideološki spopad podjetij

Razloge, ki so vodili v zadolženost gospodarskih družb, je pogosto mogoče najti v nemoči malih podjetnikov, da izterjajo terjatve od večjih poslovnih sistemov, kot so na primer SCT, Vegrad, Merkur, Primorje in drugi. Da so dolžniki, so nekateri ustanovitelji podjetij spoznali šele ob obisku rubežnikov. Zaradi finančnih težav je država zadolžene družbe preprosto izbrisala, upniki pa so se nato z rubeži obrnili neposredno na ustanovitelje, družbenike ali družinske člane izbrisanih družb. Po izbrisu družb je bilo njihovim ustanoviteljem tudi onemogočeno uveljavljanje terjatev do svojih dolžnikov.

Začel se je torej pravi pogrom nad ljudmi, šlo je za ideološki spopad državnih podjetij z zasebno lastnino. Danes tako proti lastnikom več kot 19 tisoč podjetij vodijo pravne postopke, ljudem pa rubijo premoženje (do sodbe ESČP so bili sicer rubeži ustavljeni). Poznavalci ocenjujejo, da je v Sloveniji več kot 50 tisoč oškodovanih. Pred letom 1999 pa je veljalo, da družba za dolgove odgovarja le s premoženjem družbe, razen če upniki dokažejo zlorabe z namenom okoriščanja. A zakon o finančnem poslovanju podjetij je stanje čez noč postavil na glavo.

Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar (Foto: STA)

Avtorji zakona imajo imena in priimke
Glavni protagonist in predlagatelj tega zakona je bil sicer Aleš Zalar, tedanji predsednik Slovenskega sodniškega društva, sprejetje v parlamentu pa je na vsak način izsilil tedanji finančni minister Mitja Gaspari.

Mitja Gaspari in Milan Kučan (Foto: STA)

Glasna opozorila iz opozicije, da gre za napad na podjetništvo, so naletela na gluha ušesa. Najbolj je nasprotoval Andrej Vizjak iz Slovenske demokratske stranke, a država je imela svoj interes. Uničiti mala podjetja, ki so postala preveč konkurenčna močnim državnim podjetjem, ki jih ima politika pod nadzorom.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Ekskluzivno] To je sodnik, ki je obsodil štiri policiste, ker so krotili nasilne proteste

Ljubljansko okrajno sodišče je obsodilo štiri policiste, ki so...

[Anketa] Močna večina za vpis v ustavo – da je mati ženska in oče moški

Pojavljajo se predlogi, da bi v najvišji zakon v...

Trumpova doktrina?

Obstaja več načinov, kako razmišljati o zunanji politiki predsednikov...