Zdi se, da se je eden od osrednjih medijev leta 2022 v času parlamentarnih volitev poslužil manevra poskusa “zasmehovanja” volivcev stranke SDS. Po njihovem zapisu naj bi imela stranka SDS največ podpore med osebami z osnovno šolo ali manj, medtem ko je večina z visoko šolo ali višjo izobrazbo podprla Gibanje Svoboda. A koliko dejansko šteje podpora “visoko izobraženih”, ko pa so ti dobesedno volili “propad države”, ki je danes v polnem razcvetu?
“Tole s stopnjo izobrazbe in volilnimi preferencami je dobro kolobarjenje levice, ozirajoč se na dejstvo, da je sodobno družboslovje neomarksistična možganoreznica,” je zadevo na X komentiral politični analitik Mitja Iršič. Z zapisom je namignil na splošno znano dejstvo, in sicer, da sodobno družboslovje s svojo neomarksistično usmeritvijo vpliva na oblikovanje levih političnih prepričanj med izobraženci.
Izobrazba ni zanesljivo merilo inteligence, saj je slednja večdimenzionalna in obsega čustveno inteligenco, praktične veščine, ustvarjalnost in kritično razmišljanje, ki niso nujno povezana z akademskim znanjem; stopnja izobrazbe je odvisna od socioekonomskih priložnosti, medtem ko posamezniki z nižjo izobrazbo lahko izkazujejo izjemno praktično modrost, zdrav razum in sposobnost kritične presoje, kar se razvije skozi izkušnje in ni merjeno znotraj formalnega izobraževalnega sistema.
Tole s stopnjo izobrazbe in volilnimi preferencami je dobro kolobarjenje levice, ozirajoč se na dejstvo, da je sodobno družboslovje neomarskistična možganoreznica. Naredimo presek volilnih preferenc med uni naravoslovci in uni družboslovci. V ZDA je razlika ogromna. https://t.co/rl2C9Wrr8p
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) June 30, 2025
Volilna baza Janeza Janše, četudi z bolj pogosto osnovnošolsko izobrazbo, lahko velja za bolj zdravorazumsko, ker je tesno povezana z realnim življenjem in praktičnimi izzivi – kot preživetje in delo v okolici kot kmetijstvo ali industrija, kar vodi do pragmatičnega pristopa k politiki, usmerjenega na konkretne rezultate. Poleg tega ti volivci pogosto sprejemajo konzervativne vrednote, ki temeljijo na družinskih in skupnostnih principih, kar izhaja iz preizkušenih življenjskih izkušenj in prispeva k stabilnosti ter preprostosti njihovih političnih preferenc.
Nasprotno pa višja izobrazba, zlasti v družboslovju, lahko posameznike izpostavi kompleksnim ideološkim konstruktom, ki jih Iršič označuje kot “neomarksistično možganoreznico”, kar jih lahko oddalji od vsakdanjih potreb.
Volivci z nižjo izobrazbo, ki temeljijo na kolektivni modrosti in medsebojni podpori, podpirajo politike, usklajene z njihovimi neposrednimi prioritetami, kar se dojema kot razumnejši in manj elitistični pristop k odločanju.
Mitja Iršič s svojim zapisom na platformi X nadaljuje: “Naredimo presek volilnih preferenc med uni naravoslovci in uni družboslovci. V ZDA je razlika ogromna.” S tem namiguje, da družboslovne discipline, ki jih povezujejo z neomarksistično ideologijo, vplivajo na volilne preference izobražencev, zlasti v smeri levih političnih opcij, medtem ko naravoslovci v ZDA kažejo drugačne, pogosto bolj konzervativne preference. S tem sugerira, da izobrazba, še posebej družboslovna, oblikuje volilno bazo levice, saj naj bi te študijske smeri spodbujale ideološke poglede, ki se uporabljajo od praktičnega in empiričnega razmišljanja, ki ga pripisuje naravoslovcem.
Primer v kontekstu ZDA
Raziskave in podatki iz ZDA, na primer iz volitev 2020, kažejo, da so posamezniki z družboslovno izobrazbo (npr. sociologija, politologija, antropologija) pogosteje podpirali demokratske kandidate, takrat je bil to Joe Biden, kar povezujejo z izpostavljenostjo progresivnim idejam na univerzah.
Po podatkih Pew Research Center (2020) je 60 odstotkov volivcev z visokošolsko izobrazbo na področju družboslovja glasovalo za demokratske kandidate, medtem ko so naravoslovci (npr. inženirji, fiziki) pogosteje podpirali republikanske kandidate, kot je bil Donald Trump, pri čemer je razlika v preferencah lahko dosegla tudi 20 odstotnih točk. Iršič torej s tem primerom poudarja, da družboslovje v ZDA oblikuje boljšo volilno preferenco, medtem ko naravoslovci zaradi narave svojega študija, ki temelji na empiričnih dokazih, pogosto zavzemajo bolj konzervativne ali pragmatične poglede.
Tanja Brkić