Robert Golob kot vsak novi obraz tranzicijske levice intimno razume, da je pot do popolne imunosti pred slovensko pravno državo dober odnos s tretjo (pravosodno) vejo oblasti. Povišica za prvorazredne se je zdaj le uresničila, a kot kaže, sodstvo še vedno ni zadovoljno. Finančni učinki dopolnilne odločbe so za proračunsko leto 2024 torej ocenjeni skupno na skupaj 8,7 milijona evrov.
Sodnikom rednih sodišč bodo danes izplačane višje plače. V skladu z odločbo ustavnega sodišča se morajo plače uskladiti z inflacijo od junija 2012, kar pomeni za 26,2 odstotka, a bodo zaradi preteklih uskladitev te v primerjavi s prejšnjim mesecem višje le za 12,35 odstotka. V sodstvu menijo, da ustavna odločba s tem ne bo v celoti uresničena.
Pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe se upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023, je določilo ustavno sodišče. To po podatkih državnega statističnega urada znaša 26,2 odstotka.
Sodstvo ostaja nezadovoljno
Ker pa so se po navedbah vlade od 1. junija 2012 osnovne plače sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in drugim funkcionarjem, že večkrat – oktobra 2022 so se uskladile z inflacijo v višini 4,5 odstotka, 1. aprila 2023 povišale za en plačni razred ter nato junija 2024 uskladile še za 3,36 odstotka – se bodo osnovne plače sodnikov v primerjavi z osnovnimi plačami za julij, izplačanimi v avgustu, povišale za 12,35 odstotka. S takšno interpretacijo odločbe ustavnega sodišča se v sodstvu ne strinjajo. Vodstvo vrhovnega sodišča tako zagovarja stališče, da bi se morala vrednost plačnih razredov za sodnike dodatno povečati še za 3,36 odstotka in za en plačni razred, so zapisali na spletni strani. Temu stališču je na seji 5. septembra pritrdil tudi sodni svet, ki je poudaril, da s tako izvršitvijo, kot jo zagovarja vlada, dopolnilna odločba ne bo v celoti uresničena.
Za prvorazredne se vedno najde
Spomnimo, da je Golobova vlada “potencialno neustavno stanje”, češ da so sodniške plače prenizke, želela sprva omiliti z interventnim dodatkom za sodnike v višini 600 evrov, kar pa jim ni uspelo, ker je zakonodajno-pravna služba DZ izrazila pomisleke glede zakona, pričakovali pa so tudi nasprotovanje opozicije. Zato je bil naslednji manever zagotavljanja poslušnosti pravosodja uvrstitev sodnikov v plačno lestvico. Tako so sodniki postali prvi, ki jih je vlada uvrstila v novo plačno lestvico, absolutno pa je vlada zagotovila, da je bil dogovor sprejet skladno z javno-finančnimi zmogljivostmi, zato ni strahu, da državna blagajna povišice plač sodnikom ne bi prenesla. Seveda, kako ne bi – za prvorazredne se vedno najde, če ne drugače tako, da se nas navadne smrtnike ponovno obdavči.
A.H.