V času, ko izraelski znanstveniki na Univerzi v Tel Avivu pripravljajo prvo presaditev hrbtenjače na svetu – poseg, ki bi lahko paraliziranim pacientom omogočil, da ponovno vstanejo in hodijo –, se slovenski akademski prostor ukvarja s povsem drugačnimi prioritetami. Spomnimo, da je Univerza v Ljubljani pred nekaj dnevi sprejela niz politično obarvanih sklepov, s katerimi se distancira od izraelskih akademskih institucij ter poziva k zamrznitvi sodelovanja na evropskih raziskovalnih in razvojnih projektih.
Izrael je na robu medicinskega čudeža. Univerza v Tel Avivu je skupaj s podjetjem Matricelf razvila revolucionarno metodo, pri kateri bodo pacientu vsadili laboratorijsko vzgojeno hrbtenjačo iz njegovih lastnih celic. Po uspešnih poskusih na živalih bo Izrael to prvi na svetu poskusil tudi pri ljudeh.
Profesor Tal Dvir, vodja projekta, poudarja, da je cilj jasen: paraliziranim pacientom omogočiti, da opustijo invalidske vozičke. Izraelsko ministrstvo za zdravje je za osem pacientov že odobrilo preizkuse. Gre za mejnik v regenerativni medicini, ki bi lahko spremenil življenja milijonov ljudi po svetu.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije z živčnimi poškodbami hrbtenjače živi več kot 15 milijonov ljudi po svetu, večinoma zaradi travmatičnih vzrokov, kot so padci, prometne nesreče in nasilje. Trenutno poškodb hrbtenjače ni mogoče v celoti pozdraviti, zato se zdravljenje osredotoča na stabilizacijo pacienta, preprečevanje nadaljnjih poškodb in ohranjanje funkcionalnosti. Nujna oskrba pogosto vključuje imobilizacijo hrbtenice, zmanjševanje vnetja in včasih operacijo za popravilo zlomov ali razbremenitev pritiska.
Ljubljanski akademski bojkot
Medtem ko izraelski znanstveniki dosegajo mejnike, Univerza v Ljubljani deluje v povsem nasprotni smeri. Senat univerze je med 13. in 18. avgustom 2025 na dopisni seji sprejel pet sklepov, ki sledijo političnim usmeritvam vlade Roberta Goloba in aktivističnim pritiskom.
Univerza poziva Evropsko komisijo, naj znova predlaga zamrznitev sodelovanja izraelskih univerz pri evropskih raziskovalnih projektih, sama pa se zavezuje, da ne bo sodelovala v projektih, kjer so prisotne izraelske institucije. Poleg tega poziva vlado k ustanovitvi štipendijskega sklada za palestinske študente.
Ideologija namesto znanosti
Takšni sklepi Univerze v Ljubljani razkrivajo, da vodstvo institucije ne zasleduje interesov znanosti, študentov ali širše družbe, temveč ideološke agende levičarskih aktivistov. Že ob obisku poročevalke ZN Francesce Albanese, znane po ostrih kritikah Izraela, se je univerza uklonila pritiskom in zagotovila, da ne sodeluje z izraelskimi univerzami.
Medtem pa izraelski znanstveniki v laboratorijih pišejo zgodovino medicine. Namesto da bi slovenska akademska skupnost iskala priložnosti za sodelovanje pri prebojnih raziskavah, ki bi lahko rešile milijone življenj, se zapira vase in podreja političnim parolam.
A. G.