Poslancem je predsednik Borut Pahor uradno sporočil, da po odstopu Mira Cerarja ne bo predlagal novega šefa vlade. Čez dva tedna bo državni zbor najbrž le še razpustil in razpisal predčasne volitve. Že tretje v nizu. Na zadnjih je zmagala SMC Mira Cerarja z drugim najvišjim deležem v zgodovini volitev v državni zbor, a z nič rekordnim številom volivcev. Višji delež kot SMC je dosegla LDS leta 2000. V absolutnem številu pa je SMC volilo manj volivcev kot Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića tri leta prej in manj kot SD Boruta Pahorja in SDS Janeza Janše na drugem mestu leta 2008.
Ko izgine skoraj četrt milijona volivcev
Na volitvah zmaga tisti, ki privabi (ali mu spravijo) na volišča največ volivcev. Vlada pa, kdor si po volitvah lahko pridobi dovolj zaveznikov v državnem zboru. Razlog za visok delež in nizko število volivcev za SMC je bil preprost: udeležba na volitvah pred štirimi leti je bila dramatično nižja kot na volitvah pred tem. Izginilo je skoraj četrt milijona volivcev. Pred tem se je nekaj časa udeležba iz volitev v volitve celo višala. Na volišča je leta 2014 prišlo 235.449 volivcev manj kot tri leta prej, to je za več kot celo SDS na drugem mestu. Število volilnih upravičencev pa se je povečalo. Število volilnih upravičencev in udeležba od leta 2000 sta grafično takšna:
Kaj je povzročilo to dramatično zmanjšanje števila volivcev, v strankah različno ocenjujejo. Na udeležbo in slabši rezultat SDS je gotovo vplivalo, ker je moral na začetku volilne kampanje pred štirimi leti v zapor predsednik te stranke Janez Janša (SDS). Vse sodbe in kazen so bile pozneje razveljavljene. Na manj volivcev pa je najbrž vplival še nenavaden mandat pred tem, ko sta se v kratkem času zvrstili druga vlada Janeza Janše in prva, ki jo je vodila premierka: Alenka Bratušek. Slednji je vlada padla, ko se je razsula takrat največja stranka v državnem zboru Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića in je Pahor zato razpisal predčasne volitve sredi julija. Čisto možno je, da je na razpadanje PS in padec vlade pred štirimi leti vplivala tudi obveščenost, da bo moral Janša v zapor.
Na rednih volitvah tradicionalne, na izrednih padalci
Po umiku Janeza Drnovška z vrha LDS in razpadu v prejšnjem tisočletju ves čas največje stranke, smo priča nenavadnemu dogajanju, ko se kar naprej (predvsem z leve) pojavljajo nove stranke, ki se vzpnejo in pozneje zgrmijo. Po relativnih zmagah bolj sredinske LDS, SDS z desne in SD z leve na rednih volitvah v letih 2000, 2004 in 2008, sta se na izrednih volitvah na vrh povzeli “padalski” stranki, ki sta nastali tik pred volitvami. Leta 2011 je bila relativna zmagovalka PS Zorana Jankovića in leta 2014 SMC Mira Cerarja. Tudi za Cerarjevo stranko zdaj kaže, da rezultata izpred štirih let ne more več ponoviti. A na takšno katastrofo, kot se je zgodila Jankoviću, ki še v državni zbor ni prišel, za zdaj ne kaže. Nihanja moči strank po številu volivcev na volitvah, po katerih SMC ni bila nič rekordna, kaže grafika:
Ni čisto jasno, ali se kaj podobnega lahko zgodi tudi na tokratnih volitvah, ko poskuša vlogo novinca, ki leze na vrh, prevzeti župan Kamnika Marjan Šarec, ki je nekoč že bil pomemben lokalni funkcionar Jankovićeve PS. V deležih, od teh je odvisno število poslancev, je slika volitev v tem tisočletju takšna:
Tokratne volitve bodo izredne zaradi odstopa Mira Cerarja, a zgodile se bodo na podoben način, kot bi se redne, ki jih je predsednik Borut Pahor celo že nameraval razpisati, a ga je Cerar prehitel z odstopom po ostri sodbi vrhovnega sodišča o tem, da je vlada ravnala nepošteno v kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru.
Sodišče je presodilo, da je vlada SMC, DeSUS in SD ravnala nepošteno in odredilo ponovitev referenduma, ki bo 13. maja, torej nekaj tednov pred volitvami poslancev, katerih datum pa še ni čisto jasen.
Kakšna so razmerja moči večjih strank (prikazane so le tiste nad pragom) po zadnje mesece objavljenih raziskavah javnega mnenja v različnih medijih – zaradi primerljivosti z volitvami in med raziskavami upoštevam le strankarsko opredeljene volivce -, kaže grafika:
