Slovenska eksoplanet in njegova zvezda, ki so ju poimenovali v okviru pobude PoimenujmoPlanet ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze (IAU), sta Iztok in Irena. Samo Košmrlj, ki je podal zmagovalni predlog, je imeni povzel po romanu Pod svobodnim soncem.
Košmrlj se že od otroštva navdušuje nad vesoljem in je posledično zaključil študij fizike. Na današnji novinarski konferenci je v kratkem telefonskem pogovoru pojasnil, da je roman Frana Saleškega Finžgarja “ena največjih slovenskih knjig”, ki jih je prebral.
Za slovensko poimenovanje je bil izbran 446 svetlobnih let oddaljeni planet WASP-38 b. Njegova materinska zvezda je WASP-38 oz. HD 146389 z navidezno magnitudo 9,4. Nahajata se v ozvezdju Herkula.
Nekaj podatkov slovenski zvezdi
Kot je v video nagovoru pojasnil David Brown z Univerze v Warwicku, eden od znanstvenikov, ki so odkrili ta planet, je sistem WASP 38 eden prvih, ki so jih odkrili v sklopu projekta Wide Angle Search for Planets (WASP).
Brown je še povedal, da je Irena večja od Sonca, in sicer je njen polmer skoraj 1,4-krat večji od Sončevega. Je tudi bolj vroča in nekoliko starejša. Na nebu jo je mogoče opaziti s pomočjo teleskopov.
Iztok, planet tipa vroči Jupiter, pa ima polmer za 1,08 Jupitrovega in maso približno 2,5-krat tolikšno, kot je masa Jupitra. Astronomi domnevajo, da ima gosto kamnito sredico, ki jo obdaja plin, sestavljen pretežno iz vodika.
Možnost, da se zapišemo v nebo
Dunja Fabjan z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko poudarja, da je slovensko poimenovanje planeta in njegove zvezde pomembno, ker je “možnost, da se zapišemo v nebo”, hkrati pa tistim, ki se ukvarjajo z astronomijo, omogoča, da o tem področju spregovorijo in ga približajo javnosti.
V sklopu slovenske kampanje PoimenujmoPlanet, ki je potekala v sklopu aktivnosti za popularizacijo astronomije ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze (IAU), so organizatorji prejeli več kot 380 predlogov, od katerih 73 ni izpolnjevalo vseh pogojev. Med njimi je strokovna komisija najprej naredila ožji izbor dvanajstih predlogov in nato izbrala tri finaliste, ki so jih poslali v končni izbor IAU, je pojasnila članica komisije Katja Bricman z Univerze v Novi Gorici. Slovenski predlogi so bili Morana za planet in Kresnik za zvezdo, Apis za planet in Tilia za zvezdo ter zmagovalna kombinacija Iztok in Irena.
Kot so še povedali na torkovi novinarski konferenci, je slovenska komisija kot prvi predlog izbrala par Apis in Tilia, latinski imeni za čebelo in lipo, simbola slovenstva, vendar pa že obstaja vesoljsko telo, poimenovano Tilia, zato ga je IAU zavrnila.
Stoletje pod skupnim nebom
Na svetovni ravni je v pobudi za poimenovanje eksoplanetov sodelovalo več kot 70 držav. IAU je podobno iniciativo prvič sprožila leta 2015, in sicer za poimenovanje 19 eksoplanetov. Tokratni natečaj je bil nekoliko drugačen, ker geslo letošnje obletnice mednarodne zveze “100 let pod skupnim nebom” poudarja mednarodno povezanost in skupni trud za spoznavanje vesolja, poroča STA. Zato so se odločili, da vsaki sodelujoči državi dodelijo planetarni sistem, eksoplanet in matično zvezdo. Vsaka izmed dodeljenih zvezd je vidna iz države in dovolj svetla, da jo lahko opazujemo že z manjšim teleskopom. Izbrana imena ostalih zvezd in njihovih planetov lahko najdete na spletni strani mednarodne astornomske organizacije.
Ivan Šokić