“Če bi bila Urška v Parizu, bi Tadej prišel tudi s smrtne postelje,” je izjavil Luka Mezgec. Ta izjava je orisala, zakaj smo po poškodovanem Primožu Rogliču ostali brez drugega svetovnega zvezdnika na olimpijskih igrah, na katerih pa ni manjkalo naših politikov, ki jim stvari tudi niso šle po načrtih. Premier Robert Golob, ki ga je francoski predsednik dodatno povabil na otvoritveno slovesnost, se je tam znašel brez Tine Gaber, naša predsednica republike Nataša Pirc Musar pa tja ni letela z vojaškim tovornim Spartanom.
Iz vlade so nameravali njenemu kabinetu zaračunati stroške za polet, ki so znašali skoraj 60.000 evrov. Logika, da bi te stroške tako ali tako morali poravnati, ker letalo mora občasno leteti in polet Nataše Pirc Musar ne bi stal ničesar, se “ni prijela”. Predsednica je na koncu izbrala polet z navadnim potniškim letalom iz Zagreba. Polet za štiri osebe s povratkom v Ljubljano je stal, kot je poročalo Delo, 2870 evrov. Dvajsetkrat manj. Na ta varčevalni način pa v Pariz ni poletela Tina Gaber. Pri Gabrovi smo se novinarji znašli v zagati, ker o razlogih, zakaj v Pariz ni šla, po zakonu niti nimamo pravice spraševati. Ni namreč uradna spremljevalka premierja, kot je Aleš Musar, ki je uradni spremljevalec Nataše Pirc Musar. Musar je tudi plačan za to delo. Položaj premierjeve spremljevalke ni zakonsko urejen kot pri predsedniku oz. predsednici republike, četudi bi šlo za povsem zakonito soprogo oz. zakonitega soproga. Gabrova je premierjeva zasebna sopotnica. No, tokrat pri Emmanuelu Macronu na koncu ni bila.
Da si je Gabrova premislila in ni odletela v Pariz, kar je vlada sicer načrtovala na več dogodkih, je v medijih in javnosti sprožilo številna ugibanja o tem, kaj se dogaja. Dnevnik je objavil celo pismo svoje redne dopisnice z Bleda, v katerem se ta sprašuje, ali bosta z Golobom vrnila stroške letalske vozovnice. Če bi šla, bi bilo zagotovo še dražje.
Deloma je špekulacije umiril Bojan Požar z objavo posnetka po uvodnih slovesnostih olimpijskih iger. Ta je nazorno kazal, da sta premier in njegova spremljevalka spet skupaj na Malem Lošinju.
Lošinj, pravkar. Znova skupaj, sicer precej zamišljena, a spet na morju. pic.twitter.com/ppYMYssbmK
— BojanPožar (@BojanPozar) July 31, 2024
Ker sem bil teden dni nazaj tam z družino, sem, tako se zdi, zgrešil. Sam nisem ničesar videl – ne Goloba ne Gabrove. Se je pa na Hrvaškem pokazalo, da Golobov recept, da morje in sonce rešita zdravstvene težave (s covidom-19), ni univerzalen. Oba sinova sta skoraj takoj, ko smo prišli, dobila alergijo na sonce in srbeče izpuščaje, čeprav smo bili večinoma v senci. Preveč sonca lahko, kot opozarjajo zdravniki, škoduje koži.
Premier, če je res bil na morju, se je hitro vrnil v Ljubljano, kjer se je razpletla zgodba z vohunoma iz Rusije, ki mu je povzročila precej težav. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je namreč razkrila, da naj bi aretacijo s šefom obveščevalne službe prestavila za nekaj dni. Tako stvar ne bi zmotila proslavljanja ob tem, ko opozicijski stranki SDS na referendumu ni uspelo ustaviti čistk vladajočih na RTV SLO, in ob ustanovitvi petih dodatnih ministrstev, kar bi bilo sicer modro preprečiti.
Golobovi propagandisti so zdaj razglasili, da je vrnitev ruskih vohunov pokazala, kako Golob ni zavlačeval s preiskavo. Kar nekaj prodajajo. Golob je povedal celo, da je takoj začel delati za izmenjavo vohunov. Veliko verjetneje se zdi, da je bila izmenjava stvar drugih, saj nikogar našega ni v tej izmenjavi. Ne da bi vedeli. Sama zamenjava je bila uspeh za Vladimirja Putina, ki je zamenjal zahodne novinarje. Teh ne mara kot kup svojih domačih političnih nasprotnikov, je pa dobil nazaj svoje razkrinkane vohune in morilce, dva tudi iz Slovenije. Ker so razkrinkani, so manj uporabni, a dogajanje vsebuje prvino, ki je nerodna. Tisti, ki niso razkriti, bodo poslej še pogumnejše delali za Kremelj, ker vedo, da jim ne preti resna kazen. Tudi za umore bodo prej ali slej zamenjani. In nagrajeni.
To je bila vsebina menjave, ki jo je naš premier Robert Golob razglasil za uspeh države, ker se je znebila dveh Rusov. Ta sta, tako se zdi, v regiji spodbujala in plačevala posameznike in skupine, ki so proti Natu in Zahodu in za interese Rusije, Irana in podobnih.
V Sloveniji Putin niti ne potrebuje tajnih agentov, saj ima na svoji strani številne javne osebnosti in tudi medije ter novinarje. Blizu niso le tednik Mladina, Resni.ca ali portal depolitizirane RTV SLO. Za razoroževanje države, ki je v času resnih zaostritev, te pa lahko pljusknejo tudi na Balkan, z “ruskim interesom” skrbijo vladni politiki, ki že desetletja minirajo modernizacijo slovenske vojske. Ta prav zato nima modernih oklepnikov in veljala za nesposobno za kakršenkoli resen konflikt. Levica Aste Vrečke je čisto uradno za izstop iz Nata, kamor Putin ne pusti Ukrajine. Proti vstopu v Nato je bila, dokler Borut Pahor ni dosegel preobrata, tj. v času, ko jo je po osamosvojitvi vodil Janez Kocijančič, uradno tudi SD. Naj spomnimo še, da je naš nekdanji obrambni in zunanji minister Karl Erjavec, ko so Rusi okupirali Krim, ponudil usluge naše države kot posrednika v konfliktu med Rusijo in EU za to ukrajinsko ozemlje.
Te dni je Erjavec navdušil del medijev z napovedjo, da se vrača v politiko kot stari obraz. Dobil je udarne termine, češ da se obeta velik dogodek. Na podoben način se je poskušala nedavno vrniti Violeta Tomić s svojim NOT, pa je na evropskih volitvah “pogrnila na celi črti” kot Levica, s katero se je razšla.
Pri Erjavcu je bilo čudno predvsem to, da ga nihče ni vprašal, ali je njegov namen s konstruktivno nezaupnico Golobu prevzeti vlado. S koalicijo Kul je poskusil že proti Janši, vendar je propadel. Sploh ni nujno, da bi imel proti Golobu manj možnosti. V politiki so mogoči veliki in hitri preobrati – sploh v novih strankah, kot je Gibanje Svoboda, ki združujejo kadre. Te so nabrali z vseh vetrov, med njimi so številni, ki so celo bliže interesom Kremlja in Teherana kot Levica. Pri Golobovem vladanju v to smer, razen pri nenavadnem hitenju s priznanjem Palestine, doslej ni zneslo.
Dilema je, ali lahko Golob ohrani enotnost stranke, za kar je že nekajkrat udaril po mizi, tudi s tem, da je iz stranke “zabrisal” Mojco Pašek Šetinc. Če mu bo spodletelo, ker se bodo trenja še zaostrila, ko bodo volitve bližje, popularnost stranke pa bo manjša, bo lahko hitro v ospredju dilema “ali predčasne volitve ali nov mandatar”. Ker številni poslanci na “levi sredini” točno vedo, da ne bodo več izvoljeni, je lahko tudi Karel Erjavec izhod v sili za vladne sile. Preizkušen obraz, ki ga nismo opazili v Parizu. Prej v Moskvi.
Peter Jančič, Spletni časopis