Najbrž se vsi strinjamo, da je voda pomembna za preživetje, diamanti pa ne. Kako je torej mogoče, da je voda, brez katere človek ne bi preživel, poceni, diamanti, ki so v resnici nepomembni za preživetje, pa tako dragi? Odgovor ustanovitelja avstrijske ekonomske šole Carla Mengerja gre takole. Človek ne izbira med “vodo” in “diamanti” na abstrakten način, saj se ne odloča, ali bi imel vso vodo na svetu ali vse diamante. Edina izbira je, ali bi želel imeti malo več vode ali nov diamant. Ker ima človek dovolj vode za svoje potrebe, dodatnemu kozarcu vode pač ne pripisuje prave vrednosti; zato je voda poceni. Po drugi strani človek ne misli, da ima dovolj diamantov, zato je zanje pripravljen plačati veliko več. Vrednosti neke stvari namreč ni mogoče meriti z matematičnimi enačbami, saj bo vsak človek dal določeni stvari drugo vrednost.
In to je tisto, česar v primeru tako imenovane “Janševe parcele v Trenti” ne razumejo vsi po vrsti: od KPK prek policije in tožilstva do medijev. Današnji naslov v Delu se denimo glasi: “Nova cenitev ´Janševe´ parcele gre na roko tožilstvu”. Povedano drugače. Na podlagi nove cenitve parcele, ki je zdaj ocenjena na 15.000 evrov, bodo tožilci Janši z lahkoto dokazali koruptivno dejanje.
Spomnimo. Predsednik SDS Janez Janša je posestvo v Trenti kupil leta 1992. Obsegalo je zazidljivo parcelo s hišno številko in hišo tik ob Soči, v neposredni bližini avto kampa in večjega apartmajskega objekta. Lokacija je med najbolj atraktivnimi v Trenti, parcele posestva mejijo na obalo Soče. Zanjo je odštel 1,32 milijona takratnih tolarjev, kar bi bilo vredno okoli 22 tisoč švicarskih frankov. V časniku Finance so izračunali, da je to primerljivo s 30.220 franki, kar znaša 24.683 evrov. Leta 2005 je to zemljišče prodal Eurogradnjam za 131 tisoč evrov, ta pa naprej Imosu. Glavni očitek Janši je bil, da je Imos preplačal zemljišče. Nova komisija izvedencev je zdaj vrednost nekdanjega Janševega zemljišča v Trenti ocenila na 15 tisočakov.
Več si lahko preberete TUKAJ.