Konec aprila je v španski Valencii potekal kongres največje politične skupine v Evropskem parlamentu, tj. Evropske ljudske stranke (EPP). Janša je v svojem govoru izpostavil glavne izzive in naloge za prihodnost.
Na tem dogodku so se zbrali predstavniki strank članic, nacionalni voditelji, evropski poslanci in druge politične osebnosti. Kongres je sicer malce zmotil izpad električne energije, ki se je zgodil dan prej v Španiji in na Portugalskem, a je dogodek kljub temu potekal bolj ali manj nemoteno. Na kongresu so obravnavali vprašanja političnih prioritet, iskali rešitve na zdajšnje izzive, sprejemali različne resolucije in skušali oblikovati prihodnjo usmeritev Evropske unije. Med pomembnimi temami, ki so jih obravnavali udeleženci, so bile vojna v Ukrajini, demokratične vrednote in vladavina prava, trgovinska politika, gospodarska vprašanja, prihodnost dela, energetska varnost ter vzpostavljanje novih in krepitev starih dialogov in sodelovanj. Prav izpad elektrike na Iberskem polotoku je še toliko bolj spodbudil razprave o energetski neodvisnosti Evropske unije. Iz Slovenije se je kongresa udeležila delegacija SDS na čelu z njenim voditeljem Janezom Janšo, pa tudi predstavniki strank NSi in SLS.
Manfred Weber znova predsednik Evropske ljudske stranke
Dosedanji predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber je bil znova izvoljen za predsednika te politične skupine. V svojem govoru je poudaril, da je EPP najmočnejša sila v Bruslju − v Evropski komisiji, svetu in parlamentu. Na kongresu so volili tudi deset podpredsednikov stranke. Weber, ki je bil izvoljen s 502 glasovoma, bo še naprej tudi vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu. V svojem govoru in tudi na družbenih omrežjih je po izvolitvi izpostavil, da je po njegovem mnenju glavna naloga Evropske unije skupna obramba in ohranjanje “evropskega načina življenja”. “EPP vodi Evropsko unijo in nacionalne politike, podpira nas 500 milijonov Evropejcev. Pred letom dni smo v Bukarešti dejali, da smo pripravljeni! Danes smo najmočnejša sila v komisiji, svetu in parlamentu – oblikujemo prihodnost Evrope z našim manifestom!” je Weber zapisal na svojem profilu, in sicer na družbenem omrežju X.
Kongres v znamenju gospodarskih in geopolitičnih izzivov
Na kongresu so se zvrstili tudi govori predstavnikov strank članic iz celotne Evropske unije. Zbrane so tako nagovorili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, novi nemški kancler iz CDU Friedrich Merz, avstrijski kancler Christian Stocker in vodja španske ljudske stranke (PP) Alberto Nunez Feijoo, ki je bil tudi gostitelj. Vsi govorci so poudarjali pomembnost evropske enotnosti in krepitev obrambnih zmožnosti Evropske unije, pa tudi njeno zmožnost konkurenčnosti in ključno sodelovanje s partnerji pri izzivih gospodarske in geopolitične narave. Na številnih panelih in razpravah so bile na dvodnevnem kongresu v ospredju vojna v Ukrajini, oboroževanje, morebitna trgovinska vojna z ZDA in zviševanje življenjskih stroškov. Zbrane je nagovoril tudi prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša.
Obdobje kriz in negotovosti
Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da bosta “prihodnji dve leti odločilni za prihodnost Evrope”. Spomnil je na leto 2006, ko je bila na takratnem 17. kongresu EPP v Rimu sprejeta deklaracija, v zvezi s katero je Evropska ljudska stranka z optimizmom govorila o prihodnosti, a se žal takratna vizija o popolnoma združeni in močni Evropski uniji, kot vidimo danes, ni uresničila. “Čeprav smo uspešno premagali nevarnosti svetovne finančne krize in pandemije covida-19, smo doživeli tudi velika nazadovanja,” je izpostavil. Ob tem je omenil izstop Združenega kraljestva iz EU, 50 odstotkov hitrejšo rast ameriškega gospodarstva od evropskega in odvisnost od “poceni kitajskega blaga, ruske energije in ameriškega varnostnega dežnika”. Janša je prav tako opozoril, da je EU po ruski aneksiji Krima Putinu že drugič popustila. Pozabil ni niti na problematiko množičnih migracij, ko je dejal: “Z odprtimi mejami smo uvozili milijone varnostnih izzivov.” V nadaljevanju se je dotaknil tudi kulturne vojne: “Dovolili smo, da je progresivna levica prevzela večino kulturnih institucij, medijev in sodstva. Namesto da bi zasledovali pragmatičen zeleni prehod, ki spoštuje načela svobodnega trga, smo zdrsnili v nerealno zeleno utopijo.”
Demografija, moč in nova hladna vojna
Za Janšo se glavna težava kaže predvsem v zanemarjanju dveh temeljnih vprašanj, in sicer vprašanja demografije in vprašanja moči. Kot je izpostavil, so demografski trendi katastrofalni. “Brez Evropejcev ni Evrope kot politične skupnosti, niti Evropske unije, kot jo opredeljuje lizbonska pogodba,” je dejal. Glede vprašanja moči pa je opozoril, da svet pač je, kakršen je, ne glede na naše želje. “V zadnjih dvajsetih letih se je svet drastično spremenil zaradi tehnološkega napredka, demografskih sprememb in vzpona, utrjevanja in vse tesnejšega sodelovanja avtokratskih režimov. Dejansko smo na začetku nove hladne vojne z delno novimi akterji, čeprav mnogi te realnosti nočejo priznati,” je dejal Janez Janša. Po njegovem mnenju se je glede na zdajšnje globalne varnostne, politične in gospodarske razmere težišče moči premaknilo v Azijo in pacifiško regijo. “Izjave ameriškega predsednika o Panamskem prekopu in Grenlandiji moramo razumeti v tej luči,” je poudaril in dodal, da je postala Evropa drugotno prizorišče, vključno z vojno v Ukrajini. Glede slednje je Janša svoj pogled predstavil takole: “Ena stran želi konflikt čim prej končati, pri čemer jo malo briga, kakšno ceno bosta za to plačali Ukrajina in Evropa, medtem ko druga stran, Kitajska in njene zaveznice, želi konflikt čim bolj podaljšati.” Dodal je, da je vpliv slednjih obsežen, kar kaže teroristični napad Hamasa na Izrael kot tudi nedavne napetosti med Indijo in Pakistanom. “Svet je danes nevarnejši kot kadarkoli po padcu berlinskega zidu,” je opozoril.
Prednostni nalogi: obramba in povezovanje
Kdo pa je odgovoren za zdajšnje stanje? Janša meni, da smo za šibkost Evrope delno odgovorni tudi sami, kar si je treba priznati. Pri tem je izpostavil dve prednostni nalogi za EPP, ki ima po njegovem mnenju “še večjo odgovornost za prihodnost naše celine in civilizacije”. Prva je krepitev obrambnih zmogljivosti: “Nujno in bistveno moramo povečati obrambne zmogljivosti držav članic, znova uvesti splošno vojaško obveznost ter učinkovito povezati raziskovalne, razvojne in proizvodne zmogljivosti za sodobno orožje,” je dejal. Druga pa je krepitev čezatlantskih vezi. Glede tega je rekel: “Ker prva prednostna naloga ne bo dala takojšnjih rezultatov, bomo srednjeročno še naprej odvisni od ameriškega varnostnega dežnika. Zato moramo stabilizirati čezatlantske odnose in nedvoumno izpolnjevati svoje obveznosti v okviru Nata.”
Čas za ključna dejanja
Proti koncu svojega govora je Janša izpostavil, da ima neukrepanje lahko resne posledice: “Če na nobenem od teh dveh področij ne bomo ukrepali, ne bo dovolj žrtvovati dela Ukrajine. Evropo bodo kmalu čakale nove ozemeljske zahteve režima, ki je gospodarsko sicer bistveno šibkejši od nas, a ima več trde moči in jo je pripravljen uporabiti za dosego svojih ciljev.” Zato je prvak SDS prepričan, da nas čakata dve leti, ki bosta odločilnega pomena za prihodnost naše celine. Po njegovem mnenju nosi največji del odgovornosti prav EPP zaradi političnih razmer v državah članicah in institucijah EU. “Pred nami je najzahtevnejše in najnevarnejše obdobje od ustanovitve EPP, prednostne naloge pa so jasne. V igri je izjemno veliko,” je sklenil svoj govor Janša in za konec čestital Webru za vnovično izvolitev za predsednika Evropske ljudske stranke.
Andraž Grad