V Državnem zboru je bil ob izteku drugega kroga za vložitev kandidatur za predsednika vlade vložen predlog, da mandat za sestavo nove vlade prevzame Janez Janša, pri čemer je njegovo kandidaturo podprlo 48 poslancev. Kandidaturo je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Jelka Godec, kar je zadnji formalni korak pred glasovanjem o novem mandatarju.
Politična slika v DZ se je v zadnjih dneh jasno oblikovala okoli nove koalicijske večine, ki jo poleg SDS sestavljajo še Nova Slovenija, SLS, stranka Fokus in Demokrati. Vse omenjene stranke so do izteka rokov potrdile koalicijsko pogodbo za mandatno obdobje 2026–2030 in s tem izrazile podporo skupnemu vladnemu projektu, ki ga bo, kot kaže, vodil Janez Janša. V procesu se jim pridružuje tudi stranka Resnica, ki sicer ne bo del koalicije, a je napovedala podporo pri glasovanju.
V preteklih dneh so najprej podporo vsebinskemu delu koalicijskega dogovora potrdili v Novi Sloveniji in pri Demokratih, nato pa so enako storili še v SLS, Fokusu Marka Lotriča ter seveda v SDS, ki bo tudi prevzela vodenje izvršilne oblasti. S tem so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev mandatarske kandidature in začetek parlamentarne obravnave.
Po napovedih najverjetnejšega mandatarja Janše ima bodoča koalicija skupaj 48 glasov, skupaj z Resnico in njenim predsednikom Zoranom Stevanovićem, ki je napovedal, da bo njegova stranka prispevala podpise za kandidaturo.
V DZ je vložen predlog izvolitve @JJansaSDS za predsednika vlade z 48 podpisi poslank in poslancev. pic.twitter.com/vDPokM1wNI
— Luka Svetina (@LukaSvetina) May 19, 2026
Zadnji izdihljaji levice
Obenem se je “v zadnjih urah” v delu leve politične sfere in osrednjih medijev pojavila tema tako imenovanega tehničnega mandatarja. Šlo je predvsem za zadnji poskus preprečitve oblikovanja četrte Janševe vlade, potem ko pogajanja okoli alternative aktualnemu razmerju sil niso prinesla rezultatov. Mnogi izpostavljajo predvsem politično izčrpanost in neuspešno strategijo Robert Golob, zaradi katere naj bi ideja o tehničnem mandatarju delovala predvsem kot piarovski manever brez realne parlamentarne podpore.
Če bodo roki potekali brez zapletov, bi lahko glasovanje o predsedniku vlade v parlamentu sledilo že v petek. V primeru uspeha bi Janša s tem še četrtič prevzel mandat za sestavo vlade, kar bi pomenilo začetek novega vladnega obdobja, ki temelji na usklajenem programu koalicijskih partnerjev.