O Ljubljanskem zdravstvenem domu smo v preteklosti poročali predvsem v luči čakalnih vrst pred stavbo, ki so spominjale na Venezuelo ali Kubo. Ljudje so obupani čakali na družinske zdravnike, ki so eden za drugim odhajali iz ustanove, pri čemer naj bi bila težavna predvsem direktorica Antonija Poplas Sušič. A vodstvo samo sebe vseeno ni pozabilo nagraditi.
Celo Golobov minister za zdravje Daniel Bešič Loredan je najprej pravilno identificiral razloge za katastrofalno stanje Zdravstvenega doma Ljubljana. Že leta 2022 je zaradi množičnega odhajanja zdravnikov kar 31.341 ljudi ostalo brez izbranega osebnega zdravnika, zaradi česar smo bili nato priča iskrenemu priznanju ministra.
Minister Danijel Bešič Loredan je takrat namreč prek Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ministrstva za zdravje 7. decembra izdal sklep o začetku izrednega upravnega nadzora v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, s katerim so želeli priti do informacij, ki bi razkrile razloge za slabo poslovanje. Prav tako naj bi bil nadzor opravljen tudi v Zdravstvenem zavodu Multimedicus direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Sušič.
Skušali so priti do dna, zakaj je tako veliko zdravnikov iz ZD Ljubljana odšlo h koncesionarjem. No, na koncu se je “raziskava” končala tako, da je župan Zoran Janković, ki je direktorico ves čas branil, prek predsednika vlade (katerega šef je očitno ostal tudi po razpadu Pozitivne Slovenije) naročil, da mora biti Bešič Loredan tiho. In je bil.

Medtem se čakalne vrste v javnem zavodu niso zmanjšale, zdravniki še vedno opozarjajo, da so močno preobremenjeni, razmere pa so nevzdržne. Spomnimo, ob imenovanju Antonije Poplas Sušič na mesto direktorice ZD Ljubljana leta 2021 so kasneje mesta predstojnikov zapustili vsi zdravniki razen vodje Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), vsi zaposleni za investicijsko vzdrževanje, praktično vsi informatiki, vodja kadrovske službe ter nekaj sodelavk in še nekaj drugega kadra – vsi v roku nekaj mesecev. Do ogromno odpovedi je prišlo tudi med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami. Vrste pred ambulanto imajo torej zelo lepo premosorazmerno korelacijo s prihodom “Jankovićeve” direktorice.
Kljub temu pa je ljubljanski mestni svet dal soglasje za bogato nagrado vodstvu, zaradi katere so Ljubljančani čakali v dolgih vrstah, da bi se jih kdo usmilil. Svetniki so namreč podali soglasje k določitvi redne delovne uspešnosti direktorici in strokovni direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana ter namestnici direktorice – članici uprave za ekonomiko poslovanja, pomočnici direktorice za vodenje kadrovskega področja, pomočnici direktorice za vodenje pravnega področja in pomočnici direktorice za področje kakovosti za leto 2025 v višini 4,5 % osnovnih plač, in sicer takole:

To je torej Slovenija, ki nam jo je pustila leva politika. Nagrade za inercijo (ali celo škodljivo delovanje), ne pa po načelu resnične uspešnosti in meritokracije.
Spomnimo: medtem ko si vodstvo deli nagrade, je stanje takšno: leta 2024 je bilo v Ljubljani približno 27.000–31.000 ljudi brez osebnega zdravnika, leta 2025 (zadnji podatek je z dne 1. julija 2025) pa je bilo v Mestni občini Ljubljana že 31.729 oseb brez osebnega zdravnika (27.591 odraslih + 4.138 otrok), kar je približno 12 % prebivalcev občine. Se pravi, da je več kot desetina prebivalcev ob vsakem bolezenskem stanju “obsojena” na večurno životarjenje na urgencah. Si vodstvo za takšno stanje res zasluži še povišico?
M. I.
