Bo ameriškim vojaškim operacijam v Iranu sledilo še delovanje na Kubi? Zdi se vse bolj verjetno. Ameriška obveščevalna agencija CIA je kubanskemu vodstvu poslala opozorilo, naj se ne “igra z ognjem”. Njihovi obveščevalci so namreč zaznali povečano vojaško aktivnost na otoku.
Trump bi lahko na Kubi uporabil podoben model, kot ga je v Iranu in pred tem v Venezueli. V Iranu zaenkrat še ni obrodil sadov, ravno nasprotno pa smo spremljali v Venezueli. Podobno strategijo naj bi sedaj uporabil na pragu ZDA, na Kubi.
Prvi korak v tej smeri je že bil storjen. Zoper brata pokojnega revolucionarja Fidela Castra je bila vložena obtožnica, v kateri mu ameriške oblasti očitajo odgovornost za sestrelitev dveh civilnih letal, v kateri so življenje izgubile štiri osebe, od tega trije ameriški državljani. Raul Castro (94) sicer ni več na oblasti, a iz ozadja še vedno usmerja politično delovanje otoka.
Vršilec dolžnosti ameriškega pravosodnega ministra Todd Blanche je dejal, da se bo Raul Castro pojavil “prostovoljno ali kako drugače”. Besede omenjenega nakazujejo, da bi se lahko obetala operacija, podobna tisti, s katero so ameriške specialne sile ujele venezuelskega diktatorja Nicolasa Madura.
Vložitev obtožnice zoper ostarelega komunista sicer predstavlja le enega od vzvodov izvajanja pritiska. ZDA so namreč uvedle tudi sankcije zoper 11 kubanskih uradnikov. Na seznamu sankcioniranih so se znašli minister za komunikacije, več vojaških poveljnikov in osrednja kubanska obveščevalna agencija, poroča Jutarnji list.
Kuba se hkrati sooča s hudim pomanjkanjem energentov. Odkar so ZDA priprle Madura, Venezuela otoku ne zagotavlja več energentov. Rusija jim je marca uspela dostaviti tanker z nafto, ki pa še zdaleč ne zadostuje potrebam države. Pomanjkanje energentov je vodilo v izpade električne energije, ponekod so brez nje tudi po 20 ur dnevno.
Monroejeva doktrina na delu
Ameriški predsednik Trump je prejšnjo sredo izjavil, da ZDA na svojem pragu ne bodo tolerirale sovražnih držav. Tako je povedal: “Amerika ne bo tolerirala odpadniške države, ki je le 145 kilometrov od ameriške domovine zatočišče tujim vojaškim, obveščevalnim in terorističnim operacijam sovražne narave.” Ameriški obveščevalci namreč ugotavljajo, da so se na otoku pojavili ruski in kitajski obveščevalni objekti, namenjeni prestrezanju elektronskih komunikacij. Na otoku naj bi delovali tudi iranski vojaški inštruktorji, ki Kubancem predajajo znanje o asimetričnem bojevanju. Gre za deljenje izkušenj, ki so jih pridobili v še trajajočem konfliktu v Iranu.
Izjavo je mogoče pojasniti tudi s t. i. “Monroejevo doktrino”, ki ameriškim voditeljem nalaga politični in vojaški cilj prevlade na zahodni polobli. Kuba je torej trn v peti ZDA že dolga desetletja, vse od revolucije naprej. Za Trumpa in morda še bolj za državnega sekretarja (zunanjega ministra) Rubia bi bila preobrazba Kube v prijateljsko državo pomembna politična zmaga.
Kljub temu pa analitiki ugotavljajo, da so možnosti za obsežen vojaški konflikt zaenkrat majhne.
S. K.