“Zamik NEK 2 bo (do tega trenutka!) največja katastrofa mandata. Izposoditi si ves ta denar, dvigniti davke in na koncu ne urediti niti osnovne energetske infrastrukture, bo spomenik nesposobnosti socialistične vlade,” je do izjave ministra Kumerja kritičen komentator Štih.
Za ministra Bojana Kumerja smo že navedli, da je človek Roberta Goloba. Kumer se vedno pojavi tam, kjer ima Golob svoj interes. Goloba pa naj bi zanimalo predvsem to, kako bo z državniške funkcije izvedel privatizacijo celotnega slovenskega elektrogospodarstva. “Dirigent Golob je bil pred odločilnim korakom v odličnem scenariju, ki bi pomenil popolno privatizacijo trgovcev z električno energijo, sončnih in plinskih elektrarn ter hranilnikov baterij za izravnave v omrežju ter avtopolnilnega omrežja. ZOEE pa je temelj za nemoteno črpanje velike pogače iz naslova omrežnin in privatizacijo elektroenergetskega omrežja prek distributerjev ob priliki ugodne politične situacije,” so navedli na portalu Prava. Več tukaj in tukaj.
Zanimiv je tudi podatek, da je prav Gen-I pomemben proizvajalec t. i. sončnih elektrarn. Gre za podjetje, kjer je bil še nedavno predsednik uprave ravno Golob. In če je politika zanj res prehodna postojanka ter se želi vrniti v (privatizirano) energetiko, potem je po svoje razumljivo, zakaj “njegov” Kumer tako zelo navija za sončne elektrarne in vetrnice. Kajpak se zaveda njihovih pomanjkljivosti, bi pa primanjkljaj kompenziral z biomaso (pozimi) in uvozom elektrike “z juga”, kot je dejal v intervjuju za N1 Slovenija. Po drugi strani pa se mu z gradnjo NEK 2 (drugega bloka nuklearke), ki je ključen za stabilno in zadostno oskrbo z elektriko, pretirano ne mudi. Škandalozno je izjavil, da “ni nič narobe, če se časovnica za NEK 2 zamakne”. Njegove besede so (navidezno) skregane z zdravo pametjo.
“Izjava za kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade RS,” je zgrožen zapisal Janez Janša. Kritičen je bil tudi poznavalec področja Tomaž Štih, ki je prepričan, da “bo zamik NEK 2 (do tega trenutka!) največja katastrofa vladnega mandata”. Na zgrešenost strategije je že pred časom opozoril nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak: “Sončna energija sama po sebi ne more zagotoviti zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. Potrebovali bi še močne pasovne proizvajalce, kar lahko zagotovi jedrska energija.” Prav tako smo poročali, da se je z “zeleno agendo” močno opekla že Nemčija, Slovenija pa bi se od nje lahko kaj naučila. Poročali smo tudi, da zanesljivost oskrbe z elektriko omogočajo jedrske-, termo- in hidroelektrarne.
S “sončnicami” in “vetrnicami” si bomo težko pomagali. Zadeva je v bistvu zelo sporna, saj gre za nezanesljiva vira. Prve pokrivajo 10 odstotkov leta, druge pa 20, medtem ko skupno ne pokrijejo niti 30 odstotkov leta. Kumer tega očitno ne zmore ali pa ne želi povsem razumeti. To drugo se zdi bolj verjetno, zlasti ob dejstvu, da so bili že v preteklosti sončni paneli velik Golobov biznis. Več tukaj. Poznavalci opozarjajo še, da je vlaganje v sončne elektrarne tudi izjemno draga naložba. To je za Žurnal potrdil svetovalec uprave v podjetju Elektro Ljubljana, Jurij Curk: “V Elektru Ljubljana smo naredili oceno za 500 zavrnjenih samooskrb, koliko bi bilo treba investirati v omrežje. Pri tem je treba upoštevati, da bi lahko priklopili še kakšno dodatno sončno elektrarno, poleg zavrnjenih. V tem primeru bi morali investirati 90 milijonov evrov.”
“Če izračunamo, je to 180.000 evrov na eno sončno elektrarno, ki stane investicijsko 10.000–15.000 evrov, in v vsej življenjski dobi ne proizvede toliko električne energije, kolikor bi bila vredna investicija.” Kot je v prispevku še navedeno, je zgrešeno pričakovati, da bi energetske potrebe rešili z vodikovo tehnologijo (gorivnimi celicami), saj zadevo poznamo že več kot stoletje, pa še vedno ni primerna za širšo uporabo. Osebna vozila na vodik verjetno še desetletja ne bomo uporabljali … Ob navedenem se zdi, da je hitenje Kumerja & Co. s pripravami zakonodaje za pospešeno umeščanje sončnic in vetrnic (OVE) v prostor ter povečevanje zanimanja za električna vozila prej sad osebnih interesov kot pa prizadevanj za blagor države in sodržavljanov.
Domen Mezeg