Nekdanji prvi direktor varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo je v pismu za javnost ovrgel vse lažne trditve tistih, ki v aktualnem premierju Janši vidijo nekoga, ki se je postavil na napačno stran zgodovine in po njihovem prepričanju celo zagovarja genocid v Srebrenici. Takšno prepričanje je ovrgel prav z dejstvom, da je premier še pred tragičnim dogodkom v BiH skušal vzpostaviti varna območja za bosanske begunce.
Nekdanji prvi direktor varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo Andrej Lovšin se je v pismu za Slovensko tiskovno agencijo in javnost odzval na lažne obtožbe tistih, ki so prepričani, da se aktualni predsednik vlade postavlja na napačno stran zgodovine, saj si je prav Janez Janša še preden se je zgodila tragedija v Srebrenici prizadeval, da bi na varnih območjih tamkajšnje begunce zaščitili.
V svoji izjavi za javnost je Lovšin uvodoma zapisal: “V letih od 1990 do začetka 1994, sem opravljal naloge direktorja VO MO, predhodnice današnje OVS MO. V omenjenem obdobju, je VO MO pripravil, prav po nalogu takratnega ministra za obrambo g. Janeza Janše, “Projekt za begunce varnih območij v BiH”.
“To je pomenilo, da smo v posameznih delih BIH, na osnovi varnostne ocene določili ozemlja, ki so bila ustrezna za namestitev beguncev.” Ta mesta bi varovale enote OZN ali enote drugih, v konflikt nevpletenih držav. Varovanje bi bilo v takšni vojaški moči, da ne bi bilo mogoče z vojaško silo srbske vojske ogroziti varna območja, kaj šele, da bi se zgodil tak zločin ali genocid.
Avtor knjige “Nihče” Mehmedalija Alić je v svojem delu opisal odkritja in dejstva o najhujših zločinih druge polovice 20. stoletja. V Srebrenici so mu v genocidu nad Bošnjaki pobili brate, sam pa je bil leta kasneje zadolžen za zapiranje rudnika blizu Laškega, znanega kot Huda jama. Na Alića so se vršili pritiski, naj zamolči grozovito odkritje. Svoje doživljanje grozodejstev v Hudi jami in Srebrenici je opisal v knjigi. Po njegovem mnenju ta dva zločina nista zgolj primerljiva, temveč imata tudi iste idejne vodje: “Po nekaj mesecih dela v Hudi jami in vsakodnevnem razmišljanju ter analiziranju dogajanj v Barbarinem rovu junija 1945 in v Srebrenici julija 1995 sem spoznal, da med njima ni bistvene razlike.”
Domen Mezeg