V Bukarešti se je včeraj začel kongres Evropske ljudske stranke (EPP), udeležila se ga je tudi delegacija SDS, predsednik Janez Janša je na kongresu spregovoril o glavnih izzivih, ki so v tem hipu pred Evropsko unijo. Na kongresu EPP bodo danes za vodilno kandidatko za junijske evropske volitve potrdili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki jo bodo na kongresu podprli delegati NSi, medtem ko SDS in SLS nasprotujeta njeni potrditvi za vodilno kandidatko na volitvah v EP.
Na kongresu EPP v Bukarešti SDS zastopa sedem delegatov. Poleg Janeza Janše se ga udeležujejo še evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver ter Aleš Hojs, Branko Grims, Franc Breznik, Zala Tomašič, Karin Planinšek, ki so vsi na kandidatni listi SDS za evropske volitve.
Med ostalimi slovenskimi članicami EPP se kongresa udeležujejo v NSi in SLS.
Ursule von der Leyen ne podpirajo
Delegati SDS Ursule von der Leyen na kongresu ne bodo podprli za vodilno kandidatko EPP, do nje sta bila že ob napovedi njene kandidature za t. i. spitzenkandidatko kritična oba evropska poslanca iz te stranke.
Kot meni Romana Tomc, je von der Leyen šibka voditeljica: “Ursula von der Leyenni moja izbira in je ne podpiram. Ni me prepričala s svojim nastopom, še manj pa s preteklimi odločitvami, med katerimi so bile mnoge povsem zgrešene. Četudi s svojo dovršeno komunikacijo skuša prepričati drugače, je šibka voditeljica. Evropa v prihodnjem obdobju potrebuje odločnost v dejanjih, ne samo v besedah.“
Zver pa je med drugim izrazil nezadovoljstvo z njenim delom v trenutnem mandatu predvsem na področju zelenega prehoda: “V naslednjem mandatu bo treba reševati evropsko gospodarstvo in kmetijstvo, nisem pa prepričan, da to lahko naredijo tisti, ki so v tem mandatu sprejemali napačne odločitve,” je dejal Zver konec februarja.
Pred EU je krepitev gospodarstva in obrambe
Na kongresu je danes spregovoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal, da sta pred Evropsko unijo glavna izziva: vojna v Ukrajini ter krepitev evropskega gospodarstva in kmetijstva, ki omogočata realno podlago razvoja in blaginje. Kot je še dejal Janša, bi vse EU države članice Nata morale še letos doseči vsaj 2 odstotka BDP za obrambo in potrojiti pomoč Ukrajini.
“Morebitna pojava novega kriznega žarišča v Pacifiku in posledična bistvena manjša vojaška navzočnost ZDA v Atlantiku in Sredozemlju brez hitrih ukrepov EU lahko pomeni katastrofo za varnost EU,” je opozoril Janša v svojem nagovoru, in dejal še, da “v EU obstaja široko soglasje o postopnem prehodu v nizko ogljično družbo. Vendar mora biti ta prehod razumen, kar trenutno ni. Moderna civilizacija danes temelji na elektriki. Vendar kilovatna ura stane na Kitajskem 5 centov, v ZDA 12 in v EU, ki emitira manj kot 10 % CO2 v ozračje, 20 centov.”
Glas ljudstva si toliko, kolikor glasov dobiš na svobodnih volitvah
Janša meni tudi, da mora EU jemati svoje meje resno in varovati način življenja tistih, ki živijo tukaj: “Za notranjo kohezijo mora postati samoumevno, da mora biti način našega življenja določen od nas, ki tu živimo, in ne od tistih, ki prihajajo. EU mora svoje zunanje meje in status državljanov držav članic EU končno vzeti povsem resno.”
Predsednik SDS Janez Janša je omenil tudi različne načine spodkopavanja demokracije s pomočjo nevladnih organizacij in poudaril, da se je treba omrežjem in poskusom vzpostavljanja vladavine neizvoljenih zoperstaviti in se vrniti k temeljnim načelom demokracije: “Glas ljudstva si toliko, kolikor glasov dobiš na svobodnih volitvah.“
L. K.