“V ljubljanskih okrajih praktično ni bilo ukinjenih volišč. Zlasti v podeželskih okrajih, kjer tranzicijska levica dosega slabe rezultate, beležimo (od 1990 naprej) ukinitev polovice volišč,” je na današnji novinarski konferenci opozoril prvak SDS Janša. Dodal je še, da se je to zgodilo zlasti na območjih, kjer ni javnega prevoza. Novinarsko vprašanje smo naslovili na Državno volilno komisijo.
Danes, 11. decembra 2025, je ob 12. uri potekala skupna novinarska konferenca Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije o drastičnem ukinjanju volišč v Sloveniji. Na novinarski konferenci sta sodelovala predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in predsednik NSi Jernej Vrtovec.
Uvodoma je spregovoril Janša. Spomnil je, da smo pred dnevi na Trgu republike lahko videli plakate, ki obeležujejo obletnico plebiscita za samostojnost Slovenije. “Na enem teh plakatov tudi piše, da smo se za samostojno Slovenijo leta 1990 odločali na 4130 voliščih. Takrat je bilo vseh volilnih upravičencev v Sloveniji manj kot milijon 400 tisoč. Danes imamo v Sloveniji skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev, volišč pa manj kot tri tisoč.
To pomeni, da možnost ustavno zagotovljene volilne pravice ni enako dostopna tistemu, ki ima svoje volišče v Ljubljani oddaljeno 200 metrov, in tistemu, ki ima v podeželskih okrajih do volišča 5, 10 ali več kilometrov.” Ukinjanje volišč, predvsem v podeželskih okrajih, se je dogajalo na podlagi različnih izgovorov.
Eden je bil v 90. letih, eden pa leta 2011. Janša je spomnil, da jim od Državne volilne komisije ni uspelo pridobiti vseh podatkov za večino volitev, ki so se v zadnjih 30 letih zgodile. Volišča so bila ukinjana zlasti po letu 2011 (pred 2011 800 volišč, potem še več kot 400 volišč).
V ljubljanskih okrajih praktično ni bilo ukinjenih volišč. Zlasti v podeželskih okrajih, kjer tranzicijska levica dosega slabe rezultate, beležimo (od 1990 naprej) ukinitev polovice volišč oziroma samo leta 2011 tretjino volišč, najbolj na območjih, kjer ni javnega prevoza.
Posledica tega je, da je v ljubljanskih okrajih na volitvah volilna udeležba tudi do 20 odstotkov višja kot v podeželskih volilnih okrajih, zlasti v 7. in 8. volilni enoti. Janša je posebej izpostavil ukinitev volišč za invalide (nekoč je komisija prišla do invalida, da obkroži na glasovnici …).
In kljub opozorilom SDS (ki na zadevo opozarja že leta), zadeve niso šle na boljše, ampak na slabše, razmere pa se še dodatno slabšajo. Spomnil je na nedavno izjavo informacijske pooblaščenke, ki je jasno namignila na nadaljevanje spornega trenda ukinjanja volišč. “In če kdo misli, da je v Sloveniji volišč preveč, naj se ukinejo v Ljubljani,” je Janša zavrnil primerjave s tujino.
Janša: Volišča na podeželju naj se vrnejo!
Ob tej priložnosti je naslovil apel na vse, ki odločajo o okrajnih volilnih komisijah in na DVK, da naredijo vse, da se volišča na podeželju vrnejo. In dokler ne bo zagotovljena enaka dostopnost do volišč, zelo težko govorimo o poštenih volitvah, je prepričan Janša. “Če imajo na voliščih kje težave, jim lahko pomagamo, če imajo težave s prostori, jih lahko poiščemo po vaseh.”
Vrtovec: Priča smo demokratičnemu deficitu in iluziji demokracije!
V nadaljevanju je spregovoril Vrtovec: “Tudi v NSi že dlje časa govorimo o demokratičnem deficitu in iluziji demokracije v slovenskem prostoru.” Pred volitvami in referendumi vselej pozivajo ljudi, da se v čim večjem številu glasovanja udeležijo. Z omejevanjem števila volišč pa se dejansko onemogoča udeležba na volitvah.
Vrtovec: Slovenija je tudi slovensko podeželje!
In to se sistematično dogaja že daljše obdobje. V nadaljevanju je posebej poudaril, da Slovenija ni le Ljubljana ali Maribor, ampak tudi slovensko podeželje. In v demokratični državi bi morali imeti čim več volišč, čim večjo možnost, da ljudje lahko izrazijo svoje mnenje, je prepričan Vrtovec.
V primeru ukinjanja in združevanja volišč se po njegovem dogaja erozija demokracije. Poskuša se preprečiti zmago slovenskega podeželja in opozicije – vse gre v tej smeri. Ob tem je pozval tudi ostale politične stranke, da se pozivu pridružijo – da se povrnejo volišča na slovensko podeželje.
Odgovor DVK: “Informacija, da je v Sloveniji manj volišč, kot jih je bilo leta, 1990 drži. Leta 1990 je bilo več kot 4100 volišč, na zadnjem referendumu o ZPPKŽ jih je bilo 2971, Pri čemer se je število volišč do leta 2011 zmanjšalo za približno 800 in potem še do leta 2018 za približno 400. Upoštevati pa je potrebno, da za razliko od leta 1990 DVK danes volivcem omogoča tudi glasovanje na 98 voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta tri dni, prav tako pa glasovanje po pošti (invalidi, oskrbovanci) in po pošti iz tujine kar vse omogoča visoko dostopnost pravice do glasovanja. Pri tem je Slovenija ob dobrih 550 volivcev na volišče v samem vrhu po številu volišč, kar je leta 2011 ugotovil tudi ODIHR, ki je v svojem poročilu omenjal relativno visoko število volišč.
Potrebno je poudariti, da okrajne volilne komisije določajo volišča vsakič znova za volitve oziroma referendume, kar pomeni, da se volišča ne ukinjajo, temveč se jih vsakič znova določi. Ne smemo tudi pozabiti, da so OVK sestavljena politično pluralno, saj so člani OVK predlagani s strani političnih strank. Torej so vse politične stranke, ki imajo člane v okrajnih volilnih komisijah vedno seznanjene (in so bile tudi v preteklosti) z določanjem volišč po Sloveniji. Velik del zmanjšanja števila volišč v preteklosti gre pripisati odločbi ustavnega sodišča, da mora biti volišče dostopno invalidom.
Na DVK ocenjujemo, da je trenutno število volišč primerno in omogoča dostopnost vsem volivcem, pri čemer DVK tudi ni naklonjena zmanševanju števila volišč, na kar okrajne volilne komisije opozori ob vsakih volitvah oz. referendumu od 2024 dalje. Glede na navedeno in glede na to, da nobene izmed volitev ali referendumov v samostojni Sloveniji niso bile postavljene pod vprašaj zaradi spremenjenega števila volišč, ni mogoče govoriti o nikakršnem demokratičnem deficitu.”
Domen Mezeg