“Nič se niste naučili iz izkušenj leta 2015, čeprav ste več ali manj isti,” je vladne načrte za odstranitev 135,372 m ograje na meji s Hrvaško komentiral Janša. Vlada po besedah prvaka opozicije postopa kratkovidno in škodljivo, posledica lahkomiselnega razmišljanja pa bo zaprtje meje z Italijo in nato še Madžarsko. Po mnenju poslanca SDS Branka Grimsa pa Sloveniji grozi nevarnost, da postane izolirni rdeči migrantski žep.
Ograjo, ki je do sedaj stala 23,25 milijona evrov (plus 3,6 milijona za vzdrževanje), nameravajo odstraniti do konca tega leta, a šele po tem, ko bodo za ta namen pripravili operativni načrt. Tehnične ovire, kot se jim reče v strokovnem žargonu, je začela postavljati vlada Mira Cerarja z namenom zaustavitve in odvračanja nezakonitih prehodov meje. Do postavitve je prišlo šele po masovni nezakonitih migracijah, ki so prizadele Slovenijo leta 2015. Tatjana Bobnar, nova notranja ministrica, je med predstavitvijo ministrske kandidature pojasnila, da nameravajo ograjo nadomestiti s kamerami in nadzorom z brezpilotnimi letalniki.
Kratkovidno in škodljivo, @vladaRS.
Posledice: ob prvem večjem valu bo mejo s Slovenijo poleg Avstrije zapirala še Italija. In nato ali pa še prej Madžarska. Nič se niste naučili iz izkušenj leta 2015, čeprav ste več ali manj isti. https://t.co/ieJjpsyYZq
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 9, 2022
Kamere in brezpilotni letalniki so dobrodošli, vendar…
O nadomestilu za obmejne ovire smo vprašali poslanca SDS Branka Grimsa, ki meni, da so kamere in brezpilotni letalniki sicer dobrodošla pridobitev pri varovanju meje, nikakor pa ne nadomestilo za ograjo, še posebej ne v slovenskem gričevnatem svetu. Zagovarja, da bi bilo potrebno ograjo obdržati, mejo pa dodatno zavarovati z infrardečimi kamerami in omenjenimi letalniki. Sicer na račun vladne namere ni skoparil z besedami: “Golobova napoved odstranitve zaščitne ograje na južni meji Slovenije razkriva vso protislovensko naravnanost sedanje ultralevičarske vlade. S tem je Golob dal signal ilegalnim migrantom, da so za sedanjo oblast zaželeni – in dobro obveščeni ilegalni migranti so se že odzvali z bistveno povečanim številom ilegalnih vdorov na ozemlje Republike Slovenije. Po odstranitvi zaščitne ograje bo vdorov ilegalnih migrantov na ozemlje naše države zagotovo še mnogo več.”
Postanemo lahko izoliran migrantski žep
Na vprašanje, ali je odstranitev ograje še mogoče ustaviti je poslanec odgovoril, da bi bilo v teh razmerah morali protestirati predvsem obmejni prebivalci, ki jih bo Golobova poteza najbolj prizadela, ob teh protestih pa bi morali pritisk stopnjevati tudi državniki obmejnih držav. V zvezi s tem je spomnil na prvo in neuspelo srečanje Tanje Fajon z avstrijskim zunanjim ministrom: “Povsem logično je, da je Tanja Fajon povsem pogorela že na svojem prvem mednarodnem srečanju, ko ji je sogovornik iz Avstrije dal jasno vedeti, da se ob takem početju Golobove vlade nikakor ne bodo odpovedali nadzoru meje.” Dodal je še, da bo moralo v Sloveniji dozoreti spoznanje, kako huda nevarnost za Slovenijo je, če postane osamljen, izoliran migrantski žep.
Slovenija kot del “balkanske poti”
Slovenija je del t.i. balkanske poti, ki vodi iz Grčije čez Severno Makedonijo, preko Kosova v Srbijo, nato pa v Hrvaško. Ker je Madžarska svojo mejo z južno sosedo dosledno zavarovala, se migrantski val obrne proti Sloveniji, iz naše države pa vodi skozi Avstrijo do želenih destinacij, najpogosteje Nemčije ali Švedske. Balkanska migracijska pot se je odprla po tem, ko je v Siriji izbruhnila vojna. V brutalnem vojaškem konfliktu so sodelovale številne sprte strani. Ena izmed posledic je bilo množično izseljevanje Sircev, ki pa se niso ustavili v sosednji Turčiji, ki bi jim po mednarodnem pravu morala zagotaviti status beguncev. Mnogi so se odpravili proti državam Evropske unije. Vojna v Siriji je posredno vplivala tudi na številne državljane drugih narodnosti (predvsem iz severne in subsaharske Afrike), ki so želeli zaradi ekonomskih koristi migrirati v Evropo. Posledično je nastal migrantski val, ki je prizadel vse vpletene države, tudi Slovenijo.
Postavljanje ograje v treh fazah
Po poročanju STA je gradnja ovir na južni meji potekala v treh stopnjah. V prvi fazi je panelno ograjo postavljala vlada Mira Cerarja, ki je za to delo pooblastila Zavod RS za blagovne rezerve. Gradnjo ograje je nato nadaljevala vlada Marjana Šarca, med katero je bila za postavljanje odgovorno Ministrstvo za javno uprave. Zakaj je prišlo do prenosa pooblastila niso želeli komentirati. Pristojnost za tretjo fazo postavitve panelne ograje je potem dobilo ministrstvo za notranje zadeve, ker je le to tudi zadolženo za izvajanje nadzora.
Andrej Žitnik