“Če bo vlada v okviru predloga zakona o božičnici v javnem sektorju predložila dokazila o pozitivnem stanju v proračunu, bomo tak predlog seveda z veseljem podprli,” se je na Golobovo napoved odzval prvak SDS Janša.
Pred dnevi smo poročali: Potem ko je premier Robert Golob nedavno – brez posvetovanja s socialnimi partnerji – napovedal namero o uvedbi obvezne božičnice po zgledu regresa, je kmalu zatem pred kamere stopil še finančni minister Klemen Boštjančič in izjavil, da je vlada potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v zasebnem in javnem sektorju.
Medtem ko je gospodarstvo kritično, da z božičnico skušajo kupovati glasove na njihovih plečih, se poraja vprašanje, kje se bo našel denar za njeno izplačilo v javnem sektorju. Pojavljajo se namigi, da bi sredstva lahko dobili iz denarja za dolgotrajno oskrbo (“Maljevčevega davka”; govora je o božičnicah za javni sektor). Golobova vlada seveda jezdi na zavedanju, da nikoli več ne bo imela priložnosti voditi izvršilno oblast.
View this post on Instagram
Temu primerni so tudi ukrepi: kratkotrajni, populistični, gospodarstvu škodljivi. Bodimo jasni: božičnica, kot si jo je zamislil premier Golob, je neposreden napad na konkurenčnost podjetij. Gospodarstveniki so v skupni izjavi opozorili, da lahko tak ukrep ogrozi delovna mesta in zmanjša konkurenčnost gospodarstva. Izpostavljajo, da si novega obveznega dodatka v trenutnem gospodarskem okolju ne moremo privoščiti. N
Svoje mnenje o božičnici je predstavil prvak opozicije Janez Janša.
Janša poudarja, da naj bi bila božičnica nagrada za uspešno delo in gospodarjenje, ne pa obvezna dajatev. Njeno izplačilo je smiselno le tam, kjer poslovni rezultati to omogočajo, pri čemer naj bo višina določena skozi poslovno politiko in socialni dialog.
Enako velja za javni sektor, kjer je izplačilo božičnice upravičeno le ob proračunskih presežkih. V nasprotnem primeru, ko bi božičnica postala obvezna ne glede na finančno stanje podjetij ali države, bi izgubila svoj pomen in se prelevila v nov davek.
Posebej problematična bi bila obvezna izplačila v podjetjih na robu preživetja, saj bi jih lahko potisnila v stečaj in ogrozila zaposlene. V luči slabše gospodarske rasti v primerjavi s sosednjimi državami je poziv k previdnosti in odgovornemu ravnanju še toliko bolj nujen.”V položaju, ko sosednja država (Hrvaška) beleži štirikrat višjo gospodarsko rast in ko se tja selijo uprave naših podjetij, potrebujemo streznitev in ne dodatnega zapravljanja prihodnosti naših otrok,” je še dodal.
Domen Mezeg