Slovenija je po oceni premierja Janeza Janše edina država na svetu, v kateri se sindikati borijo proti višjim plačam delavcev. Ta ugotovitev sicer ni nova, se pa ponavlja. Že pred leti so sindikalni funkcionarji javno priznavali, da ne znajo razložiti članstvu, zakaj nasprotujejo ukrepom, ki prinašajo višji neto prejemek. Zdaj se enaka zgodba ponavlja ob razvojnem zakonu in referendumu 6. decembra: sindikati nasprotujejo nižjemu DDV na hrano in energente, čeprav je ta ukrep že v zakonu, hkrati pa so “pripravili” lastni predlog, da bi ohranili videz skrbnosti za ljudi.
Ob referendumu 6. decembra bo odločitev o tem, ali bo Slovenija nadaljevala pot razbremenitev in višje blaginje ali ostala ujetnica stare logike, kjer se sindikati borijo proti ukrepom v dobrobit ljudi. Kot je opozoril premier Janez Janša, gre za edinstveno situacijo v svetu.
Janša je na družbenih omrežjih objavil posnetek, v katerem je izpostavil, da so slovenski sindikati edini, ki se borijo proti višjim plačam delavcev. Posnetek se nanaša na izjavo predsednice ZSSS Lidije Jerkič iz leta 2021: “Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam.” Takrat so sindikati nasprotovali davčnim razbremenitvam, ki bi ljudem pustile več denarja v žepu, o tem smo poročali tukaj.
Slovenija je edina država na svetu, v kateri se sindikati borijo proti višjim plačam delavcev. Edina. https://t.co/6prKSTe7wM
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 4, 2026
Enaka logika velja danes za razvojno kapico v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki omejuje socialne prispevke nad približno 7500 evri bruto. Ukrep zadeva predvsem bolje plačane in visoko usposobljene kadre, a po oceni zagovornikov ustvarja pogoje za višjo dodano vrednost, boljša delovna mesta in dolgoročno večjo blaginjo za vse. Sindikati in del opozicije ga označujejo za “darilo najbogatejšim”, ki naj bi odprl luknjo v javnih financah in ogrozil pokojnine ter zdravstvo. “Očitno v Sloveniji ni težava, koliko denarja je v igri, ampak komu je namenjen,” je v luči kritik, zlasti s strani opozicije, glede tega, koliko bo interventni zakon stal davkoplačevalce, izpostavil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Ob tem je spomnil, da težav ni bilo, ko je bilo treba s precej večjimi sredstvi sanirati bančni sistem. Več o tem tukaj.
Zdaj tudi proti cenejši hrani
Nižji DDV za osnovna živila (z 9,5 na 5 odstotkov) in del energentov je eden od ključnih ukrepov v razvojnem zakonu. Če bi sindikati res želeli nižje cene hrane in nižje stroške za ogrevanje, bi na referendumu glasovali ZA, je poudaril Janša. Namesto tega so zbrali podpise za referendum proti zakonu in zdaj vložili lastno pobudo za spremembo zakona o DDV – z dodatnimi “varovalkami”, da bi se znižanje dejansko odrazilo v cenah in ne le v maržah trgovcev. Janša je potezo označil za smešno: možnost znižanja je že v razvojnem zakonu, če pa zakon na referendumu pade, eno leto ni mogoče sprejeti podobnih ukrepov. “To je izključno izgovor, ker sindikati zelo težko pojasnijo svojemu članstvu, zakaj so proti temu, da bi ljudje dali manj za hrano in energente.”
Nižji DDV za hrano in energente je eden od ukrepov v Zakonu za razvoj. Če bi sindikati torej res želeli nižje cene hrane, bi na referendumu glasovali ZA.
Sindikati bodo zato svojemu članstvu zelo težko pojasnili, zakaj nasprotujejo zakonu, ki bi ljudem omogočil cenejši nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin oziroma bi jim znižal stroške za hrano in ogrevanje.
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 4, 2026
Prej sindikati niso znali razložiti nasprotovanja višjim neto plačam. Zdaj so se “pripravili” z lastnim predlogom, a jedro ostaja enako: nasprotovanje ukrepom, ki bi ljudem omogočili cenejši nakup osnovnih življenjskih potrebščin in višje neto prejemke, kar je popolnoma v neskladju z njihovim namenom delovanja.
A.H.
