“Očitno v Sloveniji ni težava, koliko denarja je v igri, ampak komu je namenjen,” v luči kritik, zlasti s strani opozicije, glede tega, koliko bo interventni zakon stal davkoplačevalce, izpostavlja predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Ob tem spominja, da težav ni bilo, ko je bilo treba s precej večjimi sredstvi sanirati bančni sistem.
“Enostavno ne moremo pustiti milijardne luknje, ki veliki večini državljank in državljanov ne bo prinesla ničesar, morda zelo malo in to le na zelo kratek rok, zato da bi resno ogrozili javne finance in da bi bil potem v prihodnosti še deset let izgovor, da ni denarja za tiste ključne zadeve, ki jih moramo resnično izvesti, da bi Slovenijo premaknili naprej,” je v zvezi z razvojnim zakonom, ki nikomur ničesar ne jemlje, izpostavila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. “Če bo interventni zakon za razvoj Slovenije izglasovan na referendumu, se lahko državljani primejo za denarnice,” pa po navedbah STA svari poslanec Levice Vladimir Šega. S kritikami ne skopari niti poslanka Svobode Alenka Bratušek, ki je zagovarjala sanacijo bank leta 2013. Po navedbah MMC jo je pred preiskovalno komisijo označila kot ključno, “da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti”. Bratuškova zdaj pravi, da “si ljudje zaslužijo vedeti, kje bo država vzela denar za krpanje proračunske luknje”. Na finančnem ministrstvu medtem pomirjajo, da bo to mogoče večinoma izvesti s pomočjo mehkejših in hitrih ukrepov, ki po večini ne bi zahtevali sprememb zakonodaje, bodo pa po ocenah imeli precejšnje javnofinančne učinke.
V primeru sanacije bank je šlo za nujno reševanje države
Prvak stranke Fokus in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič v svojem zapisu na omrežju X opozarja na različna merila. “Ko je leta 2013 in 2014 leva vlada za sanacijo bančnega sistema namenila milijarde evrov, od tega 3,65 milijarde evrov samo za dokapitalizacijo bank, smo morali razumeti, da gre za “nujno reševanje države”,” je izpostavil in opomnil, da tedaj, za razliko od danes, ni bilo velikih razprav o tem, kdo bo vse to plačal.
“Danes, ko naj bi z razvojnim zakonom ljudem in gospodarstvu namenili približno 647 milijonov evrov letno več zaradi obremenitev v preteklih letih, pa panika, zgražanje in referendum,” poudarja v nadaljevanju in dodaja, da v Sloveniji očitno ni težava, koliko denarja je v igri, ampak komu je namenjen. “Za banke in takratno vlado so bile milijarde državna odgovornost. Za pomoč ljudem in gospodarstvu pa je že nekaj sto milijonov razlog za namišljen državni preplah,” je še kritično pristavil Lotrič.
💶 Za sanacijo bank milijarde – nujno reševanje države.
Za razvojni zakon s predvidenimi 647 milijoni evrov letno za ljudi in gospodarstvo – nasprotovanje in referendum.
❓ Zakaj tako različna merila?
🎥 @LotricMarko v oddaji Marcel na @RTV_Slovenija https://t.co/8UOdrnstfS
— FOKUS Marka Lotriča (@Fokus_stranka) November 3, 2026
Javnofinančni izpad zaradi ukrepov iz interventnega zakona so na finančnem ministrstvu po dinamični metodi (torej z upoštevanjem pozitivnih učinkov zakona na vedenje podjetij in porabnikov) ocenili na nekaj manj kot 650 milijonov evrov. Minister Andrej Šircelj je ob tem zagotovil, da v primeru uveljavitve zakona ne bo prišlo do omejevanja javnih storitev oziroma razpada socialne države. Pomirja, da bodo vse pokojnine redno plačane, zdravstvene storitve pa ne bodo krčene. “Bomo pa določene stvari optimizirali in popravili, kar je samo pozitivno,” pravi. Glede potrebnih ukrepov je navedel, da bodo “nekateri zahtevali spremembo zakonodaje, številni pa ne, in bi pomenili optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje in uskladitev različnih evidenc, ki so podlaga za socialne transferje”. Omenil je tudi zamik določenih investicij, ki so predvidene v večletnih programih in jih je mogoče preložiti za nekaj let.
Lotrič je v oddaji Marcel, v kateri je bilo govora o posledicah sprejetja interventnega zakona, poudaril, da se mu zdi dobro, da se pogovarjamo o stroških, ki jih bo prinesel ta razvojni zakon, saj ljudje tako vedo, da bodo ves ta denar dobili v svoje denarnice. Meni, da je takšno zavedanje pomembno. Predsednik Državnega sveta RS je sicer opozoril tudi na posledice tako imenovane plačne reforme v javnem sektorju prejšnje vlade. Ob tem je izpostavil, da se tedaj o njenih učinkih ni toliko polemiziralo, čeprav se zdaj kaže, da bo zanjo šlo kar dve milijardi evrov, in to zgolj za 200 tisoč ljudi. Danes, ko pa je govora o interventnem zakonu, ki 647 milijonov evrov namenja dvema milijonoma ljudi, je to kar na lepem problem. “To ni problem,” je bil jasen.
💶 Višje plače v javnem sektorju. Kaj pa rezultati?
@LotricMarko v oddaji MARCEL na @RTV_Slovenija opozarja: plačno reformo bi morala spremljati reorganizacija.
Krajše čakalne dobe, manj birokracije, hitrejši postopki in merljiva učinkovitost.
🎥 Več v videu. https://t.co/wcV9g4gjeF
— FOKUS Marka Lotriča (@Fokus_stranka) November 4, 2026
Zakaj bi zakonu, ki prinaša višje neto plače nasprotovali sindikati?
Lotrič meni, da nasprotovanje levice, sindikatov in nevladnikov zakonu, ki bi prinesel višje neto plače, temelji tudi na ideološkem vidiku; na podlagi dolgoletnih pogovorov v Ekonomsko-socialnem svetu, Državnem svetu in drugih forumih vsebinsko ne razume, zakaj sindikati nasprotujejo višjim neto plačam, kar po njegovem mnenju ustreza tezi, da gre za ohranjanje ljudi v revščini in odvisnosti – bodisi od minimalnih plač bodisi od socialnih transferjev. “To pa mogoče res odgovarja tezi, da držati ljudi pač v neki revščini, zato da so čim bolj odvisni. Zdaj pa odvisni od minimalnih plač ali pa odvisni od transferjev,” je dejal.
Lotrič upa, da bodo ljudje prepoznali, “da je socialna kapica plačila tistim najbolj sposobnim v Sloveniji, ki zasedajo tudi ključne položaje” – takih ljudi je približno 12.500 – in pravi: “Pa dajmo priznati, da je kdo bolj pameten, bolj nadarjen, ima večji vpliv od nas – dajmo tem ljudem denar.”
O zlorabi identitete Roberta Goloba in dogodkih v Romuniji:
Lotrič je v zvezi z zgodbo o Gen-I in Robertu Golobu ter poročanjem o zlorabi identitete v Romuniji dejal, da je Državni svet že pred tremi leti zahteval parlamentarno preiskavo, a “od te parlamentarne preiskave ni bilo nič”. Upal je, da bodo pristojne službe zadevo raziskale, kar je bil tudi namen Državnega sveta, in izrazil prepričanje, da bodo novoustanovljene parlamentarne preiskave v aktualnem sklicu privedle do jasnih podatkov ali dokazov. Komentiral je tudi medijsko poročanje o “zlorabi identitete” in ob tem pripomnil, da ljudje “enostavno ne morejo več gledati teh medijev, ker jim dejansko lažejo“.
Vmesne volitve ZDA
Poraz republikancev in zmago demokratov je komentiral z ločitvijo dveh pogledov – ameriškega in evropskega. “Če verjamem v demokracijo, in v Ameriki so se Američani tako odločili, in tako je pač prav, vsake volitve nam bodo prinesle določene spremembe in jaz prav razmišljam o tem, da smo navajeni na hitre spremembe,” je dejal pri čemer je dodal, da si želimo vse takoj. Ob tem se sprašuje, “zakaj ljudje tako hitro spremenijo svojo smer, iz evropskega stališča pa je ocenil, da Američani “volijo res samo skozi denarnico”, kar se je nanašalo na slabo gospodarstvo in inflacijo – kar ameriški volivci dommevno očitajo republikancem.
A.H.