Ocena predsednika SDS Janeza Janše v prvem intervjuju po volitvah ta teden, da ne bo mogoče sestaviti vlade brez SDS, je bila netočna. Brez SDS ne bo mogoče sestaviti stabilne in učinkovite vlade. Je pa mogoče sestaviti veliko bolj nestabilno od vlade v odhajanju. Mogoče si je predstavljati celo cel kup vlad, če se sestavljavci požvižgajo na javno dobro in je njihov glavnih cilj, da si, čeprav bo to škodilo državi, zagotovijo nadaljevanje funkcij, plač in poslov zase, svoj krog ljudi, podjetij in tajkunov.
To pa lahko dosežejo tako, da se široko povežejo proti zmagovalcu, kar jim Šarec tudi predlaga. Sposobnost naših strank za oklepanje oblasti in pripravljenost medijev, da to podprejo, je velika. V medijih zato, ker so številne funkcije, službe in dotok denarja iz državnih podjetij in javnega sektorja takoj pod vprašajem, če se zamenja oblast. V težavah pa Janša ni le zaradi zgroženosti poražencev volitev, da bi mu morali prepustiti položaje, ki so jih imeli zadnja leta, in medijskih kalkulacij. Idealne vlade z desnimi strankami Janša tudi ne more sestaviti. To so mu z avtogoli, ko se niso bili sposobni dogovoriti za sodelovanje, onemogočili v SLS Marka Zidanška, z napačnim vlaganjem kandidatur pa še nadgradili pri Alešu Primcu. A politika je pač tak posel, da so običajno na voljo le slabe in še slabše rešitve.
Nadaljevanje Cerarjeve vlade s Šarcem na vrhu
Med tiste, ki so za še slabšo rešitev od velike koalicije Janeza Janše, se je po volitvah takoj vpisal Marjan Šarec. Šarec je za koalicijo vseh poražencev proti zmagovalcu. Proti koaliciji z Janšo je bil že pred volitvami; a takrat se je še zdelo, da bo dobil volitve in sam sestavljal vlado. To možnost so mu onemogočili volivci. Zanj sta ostali le dve slabi izbiri: ena je vsaj učinkovita vlada, ki bi jo lahko sestavil v koaliciji z Janšo. Ker pa je Šarec to zavrnil, je s tem pač za koalicijo vlade Mira Cerarja, ki je ravno dramatično izgubila volitve. Glasove svojih volivcev bo uporabil, da omogoči nadaljevanje vladanja sedanje vlade v slabši obliki. Drugih možnosti sploh ni. Brez ključnih strank bivše vlade Šarec, če se ne pogovarja z Janšo, ne more do oblasti; ta nova verzija vlade Mira Cerarja, ki jo edino lahko ponudi kot alternativo, recimo ji vlada Mira Cerarja 2.0, po bo bistveno slabša kot prejšnja, ker je bodo paralizirali interesi še krepko več nezdružljivih strank, vodil pa jo bo premier, če bo to Šarec, ki bo še bolj neizkušen in za katerim stoji majhna lokalna stranka, ki na volitvah ni bila niti blizu zmagi.
Ste nam pred volitvami prodajali bučke?
Pazite, prejšnja koalicija SMC, DeSUS in SD celo skupaj s Šarčevimi novinci združuje le 38 poslancev. Do pičle večine lahko pride le, če vključijo, denimo, še Levico Luke Mesca, ki pa je programsko povsem z drugega sveta. Razen, če morebiti tudi Šarec, Cerar in drugi že zagovarjajo izstop iz Nata, takojšnje priznanje Palestine, da bi poslabšali odnose z Izraelom in ZDA, pa povsem odprte meje za migrante, da bi “nehumano” evropsko mejo dokončno prestavili na Karavanke proti nam in Slovenijo pridružili Grčiji in Italiji in ne centru Evrope, kot nam lažnivo posledice takšne politike riše del politike in velikih medijev.
Ali vam gredo ob tej možnosti lasje pokonci? Morali bi nam iti vsem. A sla po javnem denarju, oblasti in funkcijah ljudi kdaj tako dramatično zaslepi, da so sposobni Borutu Pahorju očitati, kako je lahko še pred posveti z vodji poslanskih skupin v novem parlamentu, ki ga še ni, na pogovor danes povabil Janeza Janšo in napovedal, da ga bo predlagal za mandatarja, ki bo sestavljal vlado. Pred štirimi leti je Pahor še hitreje v vladno palačo povabil Mira Cerarja, takrat povedal isto, pa današnji kritiki še pisnili niso. Bil sem takrat tam. Povrhu Pahorjevo vabilo in prva možnost za Janšo, da poskusi sestaviti vlado, ne pomeni nič dokončnega. Sestavil bo Janša vlado le, če bo v parlamentu za to 46 poslancev, kar pa bo mogoče le, če se bosta vsaj stranka ali dve iz sredine ali levice strinjali, da je za državo dobro dogovoriti se za sodelovanje med blokoma.
Takšna koalicija bo sestavljena iz treh ali več strank in ne bo preprosta. Nekaj možnosti zanjo je. Ni namreč nujno, da bodo v vseh strankah na levi in v sredini ocenili, da je res pametno prevzeti oblast v koaliciji petih ali šestih strank pod vodstvom Šarca, ki bo jamstvo za nestabilnost in za hude težave, če bodo potrebne hitre rešitve v dobro skupnosti. Janši možnosti za sestavo vlade povečuje še, ker si na levi sredini vsi ne želijo ponovnih predčasnih volitev, kamor nestabilna koalicija množice strank praviloma vodi. Predčasne volitve lahko najbolj udarijo po Šarcu, ki je izgubljal že pred nedeljskimi volitvami, v nove pa bi vstopil kot politik, ki se ni bil sposoben dogovoriti v dobro skupnosti, zaradi česa bi ga volivci lahko spustili povsem na zemljo.
Pa še koga z njim.