Potem ko so “svobodnjaki” obljubili, da bodo poskrbeli za to, da se na trgu nepremičnin vzpostavi večji red, je odjeknila novica, da želijo vladajoči evidenco trga nepremičnin delno zapreti za javnost, čeprav je vpogled vanjo še kako koristen. Le cenilci bi s tem dobili dostop do celotnega spektra informacij.
Finančno ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča je v okvir davčnih sprememb vključila tudi “predlog sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin”, pri čemer se po navedbah prej omenjenega medija predlaga, da bi vpogled v evidenco trga nepremičnin omogočili cenilcem, pri čemer pojasnjujejo, da gre v omenjeni zadevi za dostop do baze o sklenjenih poslih na nepremičninskem trgu, ki “je lahko v precejšnjo pomoč tako kupcem kot prodajalcem nepremičnin”, saj je iz nje mogoče razbrati “po kakšni ceni in kdaj je bila kupljena oziroma prodana neka nepremičnina”.
Finance poročajo, da podan predlog na ministrstvu utemeljujejo z navedbami, da želijo prispevati k ureditvi “področje varovanja osebnih podatkov v okviru evidence trga nepremičnin, ki javnosti omogoča vpogled v podatke o prodajah nepremičnin in s tem v nepremičninski trg”. Priznavajo, da je pomembo, da ima javnost “vpogled v podatke o lastnostih prodane nepremičnine in približni lokaciji”, ne pa da ima tudi vpogled v osebne podatke pogodbenih strank. “Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin osebni podatek in omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah, na primer prek podatkov v zemljiški knjigi, zaradi varstva osebnih podatkov po novem ne bi bila javen podatek”, so navedli in dodali, da bi kupci, prodajalci in drugi še naprej imeli vpogled v podatke o “transakcijah na trgu nepremičnin, o cenah in lastnostnih nepremičnin, kot tudi do podatka o približni lokaciji same nepremičnine.”
Do podatkov točno določenega posla ne bo mogoče priti
Če se bo denimo človek zanimal za to, da bi denimo na eni od ulic v prestolnici kupil nepremičnino, se v skladu s podanim predlogom ne bo mogel pred pogajanjem za ceno za namene primerjave dokopati do transakcij za točno določena stanovanja. V skladu s tem bo lahko namreč zgolj do podatkov “kaj in po kakšni ceni se je denimo prodalo na širšem območju”, za katerega se človek zanima.
Janševa vlada prispevala k večji preglednost, “svobodnjaki” želijo to spremeniti
V času Janševe vlade, konkretno leta 2006, je bil sprejet Zakon o množičnem vrednotenju, v zvezi s katerim celo pri aktualnem ministrstvu za finance priznavajo, da je ta prispeval k večji preglednosti trga. V predlogu, kjer predlagajo uvedbo sprememb, so namreč najprej pojasnili, da se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pričel razvijati nepremičninski trg, ki pa je bil tedaj še “nepregleden in špekulativen”, nato pa poudarili, da je Zakon o množičnem vrednotenju prispeval k sistematični ureditvi “zbiranja podatkov o prodajnih in najemnih poslih trga nepremičnin ter vzpostavil osnove metodologij in postopkov določanja ‘posplošenih tržnih vrednosti’ nepremičnin”. Javni odstop do zbranih podatkov in vsakoletna poročila o trgu nepremičnin sta v veliki meri prispevala “k boljši preglednosti trga”.
Nerazumno z več vidikov
Pri Financah ocenjujejo, da je “zapiranje evidence trga nepremičnin nerazumno z več vidikov”. Pri tem so izpostavili, da celo finančno ministrstvo pravi, da je javni dostop “do zbranih podatkov precej pripomogla k boljši preglednosti trga”. “Če logiko obrnemo: manj podatkov pomeni manjšo preglednost na trgu in večjo informacijsko asimetrijo – to pomeni, da imajo nekatere osebe na voljo več informacij od drugih in se na podlagi teh lahko tudi pametneje odločajo”, poudarjajo in dodajajo, da so cenilci v tem primeru tisti, ki bodo na boljšem. Kdor se bo namreč želel dokopati do dobre informacije, mu ne bo preostalo drugega, kot da se obrne nanje.
Zdi se jim zanimivo, da do tovrstnega predloga prihaja v času, ko je mogoče na trgu nepremičnin zaznati znamenja umirjenja (viden precejšen upad števila transakcij), ko se “veliko govori in piše o tem, da je večina stanovanj v Ljubljani kupljena z denarjem in brez posojila ter da nekateri posamezniki kupujejo večje količine nepremičnin”. Prav tako pa se jim zdi zanimivo, da se to dogaja v času, ko se seznanjamo s podatki, “kdo z vrha slovenske politike in kako je denimo kupil stanovanje v elitnem Schellenburgu”. Ob tem so spomnili na primer, ki je še posebej razburjal pred meseci v zvezi z družino nekdanjega generalnega sekretarja koalicijske stranke SD. “Pod črto: Golobova vlada je – nekoliko poenostavljeno – obljubljala več reda na trgu nepremičnin. Zdaj vse kaže, da bomo dobili le še več megle”, so kritični in se sprašujejo naslednje vprašanje: “Kdo bo naslednji? Zemljiška knjiga? Morda AJPES?”.
Ž. N.