Ena pomembnejših tematik, ki je visoko na dnevnem redu Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta, je vprašanje prihodnjega večletnega finančnega okvira Evropske unije po letu 2020 oziroma določitve celotnega zneska ter zneskov po posameznih področjih dejavnosti, ki jih Evropska unija v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti.
Evropska poslanka Patricija Šulin je organizirala javno razpravo z naslovom “Kaj prinaša večletni finančni okvir EU po letu 2020 za Slovenijo?”. Mag. Andrej Šircelj, poslanec SDS v DZ RS, Andrej Engelman iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS in poslanka v Evropskem parlamentu so razpravljali o tem, kako poenostaviti sprejetje letnega proračuna EU, o prednostnih nalogah evropskega proračuna, izzivih s katerimi se soočajo pripravljavci večletnega finančnega okvira EU in o učinkih večletnega finančnega okvira EU na Slovenijo.
“Z evropskimi sredstvi uresničujemo skupne evropske cilje, dobro delujoča EU pa prinaša korist vsem članicam,” je uvodoma dejala Patricija Šulin, ki je prepričana, da so sredstva za kmetijsko in kohezijsko politiko izjemnega pomena za Slovenijo. “EU še posebej potrebuje lastna proračunska sredstva, ki ne bodo odvisna od nacionalnih prispevkov in vsakokratne dobre ali slabe volje članic. V sedanjem sistemu nacionalnih prispevkov se evropski fokus izgubi v nacionalnih željah,” je poslanka izpostavila v nadaljevanju in dodala, da je izstop Združenega kraljestva iz EU priložnost za reformo sistema virov lastnih sredstev EU. Šulinova je prepričana, da je večletni finančni okvir potreben zaradi poenostavitve sprejetja letnega proračuna EU, zagotovitve proračunske discipline ter predvidljivosti finančnih sredstev EU.
So pa evropski poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pozvali k podpori obstoječe dolgoletne politike EU, ki prinaša oprijemljive koristi, hkrati pa so zavrnili vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga ter hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji.
EU ni samozadostna
Mag. Andrej Šircelj pa je v razpravi dejal, da večletni finančni okvir prav gotovo potrebujemo, da pa je pri sami pripravi potrebno določiti tako prioritete kot tudi obseg sredstev. “Pomembno vprašanje je tudi brexit,” je izpostavil poslanec in dodal, da za Slovenijo ostaja predvsem pomembno, ali bo v prihodnje neto prejemnica ali neto plačnica v evropski proračun. Mag. Šircelj je izpostavil tudi, da mora EU delati na večji konkurenčnost do ostalih kontinentov, saj EU ni samozadostna.
“Plačevali bomo več”
Andrej Engelman iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se je v nadaljevanju razprave osredotočil na uspešnost Slovenije pri črpanju kohezijskih sredstev. Dejal je, da so kohezijska sredstva namenjena izključno za razvoj. Se je pa gospod Engelman dotaknil tudi brexita. “Izstop Združenega kraljestva pomeni večji finančni vložek držav članic, tudi Slovenije. Plačevali bomo več,” je opozoril Andrej Engelman.
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca pa je kot predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice podal oceno stanja države v gospodarstvu, o EU pa je dejal, da bo morala na gospodarskem in zunanjepolitičnem področju zavzeti bolj odločno držo. “Od naslednje vlade pričakujem pogum na gospodarskem in finančnem področju,” je še dodal gospod Kovšca, ki je dolgoletni samostojni podjetnik.
sds.si