Nekdanji profesor Filozofske fakultete Igor Pribac je mlado članico SDS Karin Planinšek označil za “rasistko”, ko je na družbenem omrežju objavila videoposnetek, v katerem je komentirala stopnjo (ne)demokratičnosti, ki se odvija v Franciji. Planinškovi so v bran stopile številne javne osebnosti in dejanje Pribca obsodile.
“Označevanje vsepovprek s fašisti je zlovešče in je znak morebitnih hudih časov. Ljudje, ki to počnejo, so nevarni,” je Borut Rončevič zapisal na družbenem omrežju X. Komentiral je besede, ki jih je Igor Pribac, ki je zaradi spolnega nadlegovanja mladih deklet ostal brez naziva izrednega profesorja na ljubljanski univerzi, namenil Karin Planinšek.
Karin Planinšek je sledilce prek družbenih omrežij spraševala, “kako se lahko označujemo za demokratične, če so določene politične stranke skoraj prepovedane”. S tem je odprla vprašanje Nacionalne fronte, ki jo vodi Marine Le Pen in je zmagala na demokratičnih volitvah v Franciji, francoska levica pa se zavzema za njeno prepoved.
Pribac je članici SDS odgovoril: “Ker demokratičnost ni edini kriterij legitimnosti. Potrebno je tudi spoštovanje človekovih pravic. Sicer morda hvališ demokratično izvoljen rasizem. In morda to počneš namenoma. Ker si pač rasistka.”

Dehumanizacija se je skozi zgodovino uporabljala predvsem za izkoriščanje ali nadzor različnih skupin ljudi. Osnovni koncept dehumanizacije je obravnavanje nekoga kot manj enakega, odvzem njegove vrednosti in pravic kot človeka in/ali izkoriščanje. Da gre za dehumanizacijo, meni tudi nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj, ki je zapisal: “Se strinjam. Etiketiranje nasprotno mislečih, npr. fašist, neonacist, skrajni desničar, janšist itd. povzroča dehumanizacijo. Zadevi “Brščič” in “čiščenje” policistov sta lahko posledična primera. Se sprašujem, ali se pripravlja poleg pravnega tudi fizično nasilje? Igor Pribac?”
Dehumanizacija je spodbudila nešteto nasilnih dejanj
Da je dehumanizacija je proces, meni Michelle Maiese, predsednica oddelka za filozofijo na Emmanuel College. To predstavi na smiseln način, zato bom tukaj uporabil nekaj njenega dela. Maiese dehumanizacijo definira kot “psihološki proces demoniziranja sovražnika, zaradi česar se zdijo manj kot ljudje in zato niso vredni humanega ravnanja”.

Dehumanizacija se pogosto začne z ustvarjanjem “podobe sovražnika”. Dehumanizacija je spodbudila nešteto nasilnih dejanj, kršitev človekovih pravic, vojne zločine in genocide. Omogoča suženjstvo, mučenje in trgovino z ljudmi. Dehumanizacija drugih je proces, s katerim začnemo sprejemati kršitve človeške narave, človeškega duha in – za mnoge od nas – kršitve osrednjih načel naše vere.
T. B.
