V tem mesecu sta ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in premier Robert Golob izrazila veliko zadovoljstvo nad tem, da je prišlo do zmanjševanja števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. To sta storila, čeprav je zmanjšanje v resnici zgolj navidezno, saj se je spremenila metodologija beleženja čakajočih. Sedaj pa se je celo izkazalo, da je nedopustno čakajočih na zdravstvene storitve precej več, kot se je zdelo, kar pa na hvalisanje najvišjih predstavnikov oblasti meče še toliko večjo temno senco.
Čeprav je celo Marko Ogorevc z ministrstva za zdravje po poročanju Financ sam priznal, da je sprememba pravilnika v lanskem letu tista, ki je vplivala na navidezno zmanjševanje števila predolgo čakajočih, ministrstvo za zdravje še naprej vztraja pri tem, da je prišlo do zmanjševanja števila nedopustno čakajočih na vseh področjih. Ker podatki NIJZ kažejo drugače, da se je denimo od septembra lani do danes povečalo število nedopustno čakajočih za terapevtske storitve, temu primerno seveda vlada zmeda. Sedaj je jasno, kje tiči razlog za to.
Kot razkriva prej omenjeni medij, do razlik pri interpretaciji podatkov prihaja, ker NIJZ na svoji spletni strani tedensko objavlja le podatke o čakajočih za določen nabor storitev, celoviti podatki o vseh čakajočih in predolgo čakajočih za vse zdravstvene storitve pa so sicer posredovani ministrstvu za zdravje. Kot pojasnjujejo, pri tem prihaja do občutnega razkoraka. Da je vseh čakajočih 322.653, od tega pa 75.799 nedopustno čakajočih, je namreč razkrila zadnja objava NIJZ. Podatki NIJZ, ki so naslovljeni na ministrstvo, pa razkrivajo, da je 856.000 vseh čakajočih, od tega pa nedopustno čakajočih 260.00.
Javnost živela v zmotnem prepričanju
To razkritje Financ kaže, da smo do sedaj imeli zmotna prepričanja o tem, koliko ljudi je v čakalnih vrstah – posreduje se namreč le omejeno količino podatkov. Od 222 vrst pregledov, ki se jih spremlja, se je namreč objavljalo le podatke za 25 vrst prvih pregledov. Zanimivo, da tega očitno do sedaj nihče ni opazil, niti delovna skupina, ki je bila pred tremi leti vzpostavljena z namenom skrajšanja čakalnih vrst.
Ker je javnosti razkrita le tretjina podatkov, so lahko ljudje upravičeno jezni, konec koncev smo davkoplačevalci tisti, ki vplačujmo v zdravstveno blagajno in se nato postavljamo v čakalne vrste. Sodeč po napovedih naj bi se sedaj končno pričelo objavljati celovite podatke. Do tega naj bi prišlo “v nekaj tednih”. Ob tem se poraja vprašanje, ali se bo morebiti zavlačevalo toliko časa, da se aktualni oblasti ne bo treba soočiti s problematiko čakalnih vrst. Nič kaj optimistični sicer ne moremo biti v luči naporov oblastnikov, ki želijo na vsak način z glavo skozi zid s sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti, in to navkljub opozorilom zdravstvene stroke, da se bodo s tem razmere le še poslabšale, saj se bo zdravnike pregnalo v zasebni sektor, s tem pa se bodo čakalne vrste le še podaljšale. Ker čakalne vrste za marsikoga pomenijo obsodbo na smrt, je zadeva več kot resna.
Ž. N.