Število fiktivnih prijav prebivališč tujcev z namenom izkoriščanja socialnih transferjev se je pod vlado Janeza Janše občutno zmanjšalo, a očitno nekateri še vedno poskušajo izigrati sistem. Na družbenem omrežju se je pojavil domnevno sporni oglas, kjer oseba ponuja možnost prijave prebivališča za “ugodno ceno”.
Fiktivna prebivališča so predstavljala problem, ki se ga je konkretno z zakonom lotila vlada Janeza Janše. Njeni predhodniki temu začuda niso namenili pozornosti, čeprav je bivališče tudi pogoj za pridobitev različnih ugodnosti in socialnih transferjev, posledično pa so se dogajale številne zlorabe.
Na družbenem omrežju Facebook se je pojavil oglas, v katerem oseba ponuja možnost prijave prebivališča v njeni hiši. Sodeč po zapisanem naj bi šlo za hišo v okolici Ptuja ali Laškega, za pobiranje pošte naj bi bilo poskrbljeno. Pravi, da je “cena ugodna” in da z vizo lahko pomaga njena sestra, ki dela na upravni enoti.
Sodeč po profilu, ki je javni, je mogoče videti, da oseba ponudbo promovira že dlje časa. Cena prijave naj bi bila 400 evrov, glede na zapisano tudi birokracija z vizo ni težava, saj naj bi bila na eni izmed slovenskih upravnih enot zaposlena sestra osebe, ki je objavila oglas.
Zakon, ki je veljal do marca 2021, ni omogočal preprečevanja zlorab pri prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. To je vodilo v zlorabe: od fiktivnih prijav z namenom izkoriščanja socialnih transferjev do tega, da so delodajalci v neprimerne prostore, skladišča in dobesedno “luknje” nameščali na desetine tujih delavcev. Verjetno se spominjate poročanja medijev, ko je bilo na enem naslovu prijavljenih 50, celo 100 oseb. Nekateri so očitno na ta račun bogato služili.
Slovenija je očitno dobra in prijazna do tujcev, ki pa pogosto zlorabljajo sistem. Najbolj zavržno pri tem je, da jim pomagajo tudi nekateri uradniki na pomembnih mestih v javni upravi. Zlorabe je treba preprečevati in kaznovati. Prav tako vse tiste, ki sistem izkoriščajo in goljufajo, saj zaradi tega morda nekdo, ki bi socialni transfer nujno potreboval, le-tega ne dobi.
A kot smo omenili, se je od časa Janševe vlade obrnilo na bolje, kar priznava tudi aktualna vlada, ki ima na spletni strani zapisano, da “od zadnje spremembe zakona o prijavi prebivališča v letu 2021 tako ne zaznavajo več večjih kršiteljev (na primer naslovov z več 100 fiktivnimi prijavami). Že v postopku prijave prebivališča so namreč vključeni številni vzvodi za preprečevanje fiktivnih prijav prebivališča”.
V letu 2022 je bilo 373.233 prijav prebivališč, uvedenih pa 6092 skrajšanih postopkov, medtem ko je bilo od začetka leta 2023 do konca julija izvedenih 200.690 prijav prebivališč in uvedenih zgolj 1458 skrajšanih postopkov. To so postopki, ki se uvedejo v primeru, da se posameznik želi prijaviti na naslov z neustrezno rabo ali naslov z neustrezno kvadraturo glede na že prijavljeno število posameznikov. Skrajšani postopek je bil uveden leta 2021 z novelo zakona o prijavi prebivališča, da bi poenostavil in pohitril odločanje ob prijavah, ki bi lahko imele naravo fiktivnosti.
Odstotek poskusa tovrstnih prijav se je torej znižal z 1,63 odstotka na 0,73 odstotka vseh prijav. Upadlo pa je tudi število naslovov, na katerih je prijavljenih več kot 20 posameznikov. Število naslovov z več kot 20 prijavami stalnih prebivališč je s 371 naslovov s 16.418 prijavami upadlo na 211 naslov s 7420 prijavami. Število naslovov z več kot 20 prijavami začasnih prebivališč pa je s 518 naslovov, na katerih je bilo 49.389 prijav, upadlo na 465 naslovov z 39.869 prijavami.
A. H.