Javna RTV Slovenija se sooča z likvidnostnimi težavami, zaradi česar je bila v torek sklicana izredna seja Sveta RTVS. Obstajala je želja, da uprava, ki je sicer povzročila zaplet glede izplačila zakonsko določenih sredstev, ko ni želela podpisati pogodbe o namenski rabi sredstev za glasbeno produkcijo in za programa za narodnostni manjšini, pojasni, kako si sploh v praksi prizadeva za izplačilo sredstev.
Prejšnji mesec se je bil zavod, ki je imel 30. junija sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi, primoran ob izplačilu plač zadolžiti pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa države v višini 8,1 milijona evrov. 2,5 milijona evrov posojila so po navedbah STA vrnili do konca meseca. Zadolženost je ob koncu junija znašala 5,6 milijona evrov. Iz uprave sicer medtem sporočajo, da že od začetka leta omejujejo stroške. Med drugim naj bi vodili restriktivno kadrovsko politiko in omejevali zunanje pogodbeno delo. Sicer pa vztrajajo, da “možnosti za nadaljnje zmanjševanje stroškov dela brez ustreznega in stabilnega financiranja niso neomejene, saj bi občutnejše zmanjšanje števila zaposlenih poseglo tudi v izvajanje programa”.
Za komentar glede stanja na RTVS smo se obrnili na nekdanjega predsednika Programskega sveta RTV dr. Staneta Grando. Uvodoma je povedal, da se zelo dobro spominja tistih let, ko je zasedal ta položaj. “Moram reči, da so finance stalni problem televizije, od kvalitete do programa in tako naprej.” Glede Antona Guzeja, ki je tedaj zasedal mesto generalnega direktorja RTVS, je izpostavil prepričanje, da je bil izjemen, najbrž eden izmed najboljših direktorjev v zgodovini televizije. Omenil je, da je imel Guzej kot generalni direktor v tistem času, ko so imeli majhen plus, šele sedmo plačo po vrsti. “To pomeni, da se tukaj ogromno denarja odteka neznano kam in kako. Spominjam se tudi primera, ko so prišli k meni tehnični delavci in so zahtevali, da sprožim postopek zoper zelo znanega športnega novinarja, češ da je imel pogodbo s Planico, da so morali snemati samo določene reklame, da je on imel od tega provizijo,” je spomnil in dodal, da ker oni pričati niso želeli, se sam v ta konkretni primer ni spuščal, ker to ni bila njegova kompetenca.
Vsebinsko se obnašajo popolnoma neodgovorno
Čeprav drži, da RTV-prispevek ni grozno velik, je po mnenju Grande najhujši problem v tem, da se televizija vsebinsko obnaša popolnoma neodgovorno. Pravi, da ima v mislih predvsem informativni program, “ki je pod vsako kritiko“. “Ravno včeraj sem poslušal na primer program Rai v slovenščini, ki je kulturno neprimerno boljši, v Ljubljani pa je zadeva vsebinsko grozljiva. To se odraža potem tudi na financah. Ob taki kvaliteti ljudje niso pripravljeni prispevati in je edina rešitev, da se poskrbi za kvaliteto,” je navedel in dodal, da se za kvaliteto poskrbi s tem, da se odpusti ljudi, ki slabo delajo ali nič ne delajo. Po njegovem je potrebno rešitev najti znotraj televizije, kajti Slovenija nima toliko denarja, kot so ga sposobni zapraviti. “Zato mislim, da je skrajni čas, da se postavi na čelo televizije odgovorno in pa tudi sposobno vodstvo. Potrebno je namreč znati preračunati, kolikšni bodo stroški z oddajami, in ko se bo uvedel red, disciplina in preglednost financ, potem se bo zgodilo,” je navedel in ob tem spomnil na korupcijo, ki jo je v preteklosti zaznal in je bil nad njo presenečen. To so bile namreč navezave, “ob katerih se je lahko človek samo prijel za glavo”.
Po mnenju Grande se mora televizija sama zbrati, se sama urediti, poskrbeti za kvaliteto in se rešiti ideologije. “Problem ni v ideologiji televizijskih delavcev, problem je v neznanju in nekvaliteti.” Podal je primer novinarja Jurija Gustinčiča, ki je bil izrazito levo usmerjen, ampak so ga vsi spoštovali, ker je bil kvaliteten. “Če danes poslušate te politične komentarje, se držite za glavo, to je pod vsakim nivojem,” pravi Granda, ki meni, da ko bodo rešili kvaliteto, bodo rešili tudi finance. “Samo s financami pa kvalitete ne bodo dobili. Torej kvaliteta bo prinesla boljši finančni rezultat, ne pa obratno. Stvari se začnejo pri delu, ne pa pri denarju,” je bil jasen.
Televizija je popolnoma ideološka
Polno je po njegovem tam “leerlaufa” (teka v prazno). Spomnil se je časov, ko je bil vpet v delovanje RTVS, ko so bili nekateri že ob enajstih dopoldan precej opiti. Iz tega razloga se je celo izvajalo teste za ugotavljanje alkoholiziranosti. Misli, da se to več ne dogaja, ampak kolikor ve, reda ni. Žal mu je, da so glavne žrtve vrhunski delavci na področju kulture, izobraževanja, mladinskih programov. Problematičen pa se mu ne zdi le informativni program, ampak tudi zabavni program. Ko je namreč zadnjič spremljal Festival Melodije morja in sonca, namreč ni šlo brez politike. “Kam pa to pelje. Torej televizija je popolnoma ideološka in tisti, ki jo hočejo imeti tako ideološko, naj jo tudi plačujejo iz svojega žepa. To, kar se pa sedaj dogaja, pa moramo obvezno plačevati RTV-prispevek, to je pa čista navadna kraja,” je kritičen Granda, ki meni, da je to hujše kot davek, ker davek plačuješ od nečesa, kar imaš. Medtem pa z RTV-prispevkom plačuješ nekaj, česar ni.
“Problem je torej v sami televiziji. Ne vidim druge rešitve, kot da se kolektiv zbere in naredi znotraj sebe red, ker cela država nima toliko denarja, kot so ga nekateri na televiziji sposobni zapraviti.” Perverzno se mu zdi, da se na račun manjšin troši denar za druge stvari. Pravi, da bi to moral biti strogo namenski denar. Izpostavil je oddajo “Sami naši”, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije, saj je zaznal čisto demagogijo. “Romske oddaje so bile nekaj časa dokaj kvalitetne, sedaj pa tudi tam poslušam politične pamflete. Povsod, kamor morejo, spravijo noter politiko. Po drugi strani pa imate že take zgodovinske relikte na televiziji, ki so že na pol dementni, pa imajo samostojne večerne oddaje. Ne more to biti. Torej kvaliteta je problem, ne finance. Ko bodo vzpostavili kvaliteto, se bodo tudi finance hitro uredile,” je sklenil.
Ž. N.