Vedno več ljudi položnice in različne storitve plačuje elektronsko. Če ste lastnik kreditne ali debetne kartice, obstaja možnost, da postanete žrtev goljufije, prav tako kot milijon drugih ljudi po svetu. Na internetu na nas preži vedno več ”spletnih zločincev”, ki skušajo z ustvarjalnimi načini ukrasti naš denar.
Mednarodna uporaba kreditnih, debetnih in predplačilnih kartic se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja močno povečala. Po lanskoletnih poročilih so leta 2015 ti plačilni sistemi ustvarili več kot 31 trilijonov dolarjev, kar je 7,3 odstotka več kot leta 2014. Prav tako so takratni izračuni potrdili, da je sedem od osmih nakupov v Evropi opravljenih elektronsko. Zaradi novih spletnih sistemov za prenos denarja, kot je Paypal, in širjenja e-trgovine po vsem svetu, se pričakuje, da se bodo ti trendi nadaljevali.
Elektronska plačila dosegajo novo množično potrošniško populacijo
Zahvaljujoč vodilnim podjetjem, kot so Flipkart, Snapdeal in Amazon India (ki so leta 2015 imeli skupno 80 odstotkov indijskega tržnega deleža v e-trgovini) ter Alibaba in JingDong (ki sta leta 2016 imela več kot 70 odstotkov kitajskega trga), elektronska plačila dosegajo novo množično potrošniško populacijo. To je neverjetna zlata jama za spletne zločince, ki prežijo za denarjem. Svetovne izgube so se zaradi takšnih goljufij v letu 2015 povečale na enaindvajset milijard ameriških dolarjev, medtem ko so leta 2010 nanašale osem milijard. Predvidevajo, da bo do leta 2020 ta številka dosegla enaintrideset milijard dolarjev.
Ti zneski vključujejo tudi stroške, ki jih imajo banke s tem, da oškodovanim strankam povrnejo denar. Mnoge banke na zahodu povrnejo stroške potrošnikom, če ti kaznivo dejanje prijavijo v 30 dneh v primeru, da so plačali s kreditno kartico oziroma v dveh dneh ob plačilu z debetno kartico. Ravno to spodbuja banke k znatnemu vlaganju v razvoj tehnologije proti goljufijam.
Bodite pozorni na različne vrste prevar
Obstaja veliko vrst spletnih goljufij, a poznamo dve osnovni kategoriji. Najpogostejša je, da goljufi ukradejo podatke oziroma jih nezakonito pridobijo brez fizične prisotnosti kartice. Pošiljajo lažna e-sporočila in se predstavljajo kot verodostojne ustanove ter na tak način ukradejo osebne ali finančne podatke. Drugi, manj pogosti način, pa se odvije, ko nepošteni prodajalec kreditno kartico vstavi v napravo, ki shrani vse vaše podatke. Ti se potem lahko uporabijo za nakup, ki se odšteje od vašega računa.
Kako sploh deluje mehanizem transakcije s kreditno kartico?
Če uporabljate kreditno kartico, vas je lažje prelisičiti, saj je transakcija preprosta in sestavljena iz dveh korakov: avtorizacije in poravnave. Podjetja, ki kartico izdajo (na primer Visa ali Mastercard), licencirajo svojo blagovno znamko izdajatelju kartice, banki. Ta določi pogoje pogodbe o transakcijah. Nato izdajatelj fizično dostavi kreditno kartico potrošniku. Za nakup mora lastnik kartice prodajalcu kartico izročiti, ali pa njene podatke vnesti na spletno stran, na kateri kupuje. Podatki na njej se nato posredujejo banki. Ta pošlje zahtevane informacije izdajatelju kartice, ki jih analizira ter odobri ali zavrne. Svojo odločitev nato pošlje banki, ta pa prodajalcu. Kartica je lahko zavrnjena samo v dveh primerih: če je stanje na računu prenizko ali če obstaja sum goljufije. V slednjem primeru je nakup zavrnjen, kartica pa blokirana.
In kako se goljufijam izogniti?
Nikoli ne klikajte na povezave v e-poštnih sporočilih, ki vas prosijo, da posredujete osebne podatke, tudi če piše, da vas to prosi vaša banka. Preden se odločite za nakup od neznanega prodajalca, pri drugih ljudeh preverite, kako so z njim zadovoljni. Če so povratne informacije v glavnem negativne, misel na nakup raje opustite. Na koncu preverite še, ali se spletna stran, na kateri kupujete, začne s https: //. To predstavlja komunikacijski protokol za varen prenos podatkov. Preverite tudi, če spletna stran vsebuje slovnične napake in čudne besede, saj to nakazuje, da je lažna in od vas želi zgolj finančne podatke.
A. L.