Lastnik zemljišča v Halozah Jožef Zavec je prepričan, da je žrtev sodniško-odvetniške klike, ki naj bi stala za njegovo novo sosedo Marjano Bratušek. Ta mu je pred časom pokazala načrt zemljišča, iz katerega je razvidno, da meja njenega zemljišča poteka tik ob vhodu v njegovo klet, ki je posledično ne more več uporabljati, čeprav je bil vhod v rabi več kot stoletje. Predlagal je zamenjavo zemljišča ali odkup, vendar zaenkrat ni ničesar dosegel. Proti sosedi je izgubil že več sodnih bitk. Soseda pa se brani, da je za spremembo meje potrebna sprememba dokumentacije in čas. Zadeve si želi urediti.
V Halozah na Štajerskem (Zg. Leskovec) se odvija ena od sodnih bitk, kakršne so mnogim poznane iz zasebnega življenja. Gre za oster spor med dvema sosedoma zaradi zemljišča, ki ni vredno niti 50 evrov. Gre za parcelo, veliko 30 do 40 m2 (zelenica ob hiši). Za dotično zemljišče je družina Zavec skoraj pol stoletja mislila, da jim pripada. Zelenica je na eni strani omejena s strmim gozdom, na drugi strani pa je občinska cesta.
Kljub relativno nizki vrednosti je za družino Zavec (gospod Jožef Zavec) neprecenljive vrednosti. Iz sporne parcele je namreč mogoč dostop do vhoda kleti, ki je datiran v leto 1890. Vendar pa je zemljišče pomembno tudi za lastnico gozda (lastnica je postala leta 2015). Z zamenjavo lastništva, predvsem pa z odmerjenimi mejami, se je tudi začela medsosedska kalvarija.
Jožef ZavecMeja je bila odmerjena pedenj od vhoda v klet, kar pomeni, da Zavčevi brez prečenja tuje zemlje ne morejo v shrambo. Gospod Zavec je ob ugotovitvi, da zemljišče ni njihovo in da je meja tik ob kletnih vratih, doživel velik šok. Novi lastnici gozda naj bi ob tem ponujal “odkup zemljišča oz. zamenjavo zemljišč, saj mora tudi lastnica gozda za dostop do lesnega bogastva prečkati neko drugo njihovo zemljišče” (o zadevi je delno že poročal Štajerski tednik).
Zavec: Soseda je hujša od odvetnikov!
Stranka v sporu, gospod Zavec, nam je po telefonu zaupal, da nima pravnega znanja, nasprotna stran pa, da ima med sorodniki odvetnike in sodnike. “Oni lahko z nami delajo, kar hočejo!” je prepričan Zavec. Hiša, okoli katere poteka spor, je rojstna hiša njegove žene, tam pa sedaj prebiva njegov sin. Pred 43 leti so na mestu zgradili nadomestno hišo (pred tem je bila zgrajena iz slame). Prepričan je, “da nimajo nikogar na svoji strani”. Za svojo sosedo (ki je gozd kupila leta 2015) pa pravi, da je “hujša od odvetnikov”.
Spomnil je, da so ljudje doslej vsa ta leta hodili v klet (več kot 100 let). Verjetno je bilo nekoč zemljišče hiše skupaj z gozdom kot enotno zemljišče. Po vojni pa je bilo zaplenjeno in so ga razdelili (agrarno) ter prodali dedku od Zavčeve žene. (Spomnil je še, da ima soseda dostop do svojega gozda prek njihovega zemljišča.) Štirih kvadratnih metrov okoli hiše ni želela prodati. Spomnil je, da ima tožnica v sorodu sodnike, odvetnike in pravnike ter pojasnil, da mu pred sodiščem ni uspelo dokazati, da so vhod v klet ves ta čas uporabljali, zadostovalo ni niti slikovno gradivo. Nasprotna stran je vztrajala, da je bil vzhod zaraščen in zapuščen. (Zadeva je bila sodno izgubljena leta 2020.)
Izgubil je tudi tožbo zaradi motenja posesti
Pred 14 dnevi, ko je želel zamenjati zemljišče, naj bi bila s strani zagovornice tožnice in sodne stroke zadeva slabo sprejeta (kot da je ves čas vedel, da zemljišče ni njegovo in se je le pretvarjal, da ne ve). “Dokler ga leta 2020 niso zmerili, kje je meja, nismo vedeli!” nas je prepričeval. Tožbo so Zavčevi vnovič izgubili in se pritožili. Potem pa so 20. marca 2022 na cesti in nekaj metrov globoko na zavčevem zemljišču sosedje podirali drevesa. Zavec je zadevo poslikal, zbral dokaze in poklical policijo. “A tudi to tožbo smo izgubili – za motenje posesti!”
Nima več zaupanja v sodstvo
Sodstvu po vsem, kar je prestal, ne zaupa več. Sicer je priznal, da je pred nekaj več kot 40 leti podrl slamnato-leseno hišo, papirjev pa tedaj ni povsem uredil. Takrat je bilo tako, da se je staro hišo podrlo, na njenem mestu pa zgradilo novo. Soseda jih je nato prijavila, da so prejeli odločbo za rušenje hiše. Prav tako so dvakrat prejeli odločbo, da morajo dovoliti spravilo lesa po svoji zemlji. Zase meni, da je skromen človek z malo zemlje, ki mora “na vse pristati”.
Pogovarjali smo se tudi s sosedo Marjano Bratušek (ki je z Zavcem v sporu), da bi nam zaupala svojo pogled na zgodbo. Prvenstveno nas je zanimalo, zakaj nasprotuje odkupu oziroma zamenjavi zemljišča pred kletnimi vrati. Dejala je, da poteka postopek v OPN-u (občinskem prostorskem načrtu). “Zadeve se ne da spremeniti brez spremembe prostorskega načrta.” Pojasnila je, da gre za gozdno zemljišče, ki spada h gozdu (površina je manjša od petih hektarjev). Del, ki si ga je Zavec zaželel, so ga poskušali odmeriti in ga prepisati nanj, kar pa ni bilo mogoče. In sedaj čakajo na spremembo prostorskega načrta. Zadeva potemtakem tehnično ni bila izvedljiva.
Komunikacija z Zavcem je nemogoča
Prepričana je, da gre za izsiljevanje in da se sosed ni pripravljen zares pogovarjati. Pravi, da je odstopila celo od svojih zahtev v primeru zamenjave ene ravnice za drugo. Vse naj bi geometer že odmeril (kaj natanko naj bi ona dala sosedu in kaj bi sosed dal njej), vendar pa postopka ni bilo mogoče izpeljati. Ker se prvič v življenju ukvarja s takšnim primerom, ni vedela niti tega, da zemljišča sosed ne more priposestvovati. Brez spremembe prostorskega načrta tudi ni mogoče ustvariti nove parcelne številke (zadeva ni izvedljiva na geodetski upravi). Bratušek: “Dela se svinjarija, gre za čisto izsiljevanje! On misli, da je to vse po domače … Vsi smo krivi za vse, samo on ni ničesar kriv za to, kar je delal narobe!”
“Izpod časti mi je, da bi se skupaj z njim pojavljala v medijih!”
“On ni vedel, da se mora hiša legalizirati, on ni vedel, da je potreben odmik od zemljišča …” Prej je na mestu stala manjša hiša, sedaj ima večjo. Bratuškova pravi, da sosed zapira občinsko cesto … “Izpod časti mi je, da bi se skupaj z njim pojavljala v medijih! To so ljudje, ki so bili privatniki, ki so imeli vsega dovolj. In takrat so se ukvarjali z drugimi zadevami, samo tega niso znali urediti, kar bi morali, sedaj sem pa jaz njihova žrtev!” Prepričana je, da je sosed vedel za razpis za odkup gozda ob svoji parceli, ki je visel na oglasni deski, prijavil pa se po njenem ni, ker je bil prepričan, da bo nova soseda zanje “lahek plen”.
Po krivem jo obtožuje laganja in vlaga krive kazenske ovadbe
Bratuškova želi zadevo rešiti na konstruktiven način in imeti neodvisen dostop do gozda. Sosedom ne more dati nečesa, ker to njej onemogoča dostop. Pravi še, da je nad celotno zadevo razočarana. Zavcu očita “vlačenje po medijih” in da ji po krivici očita, da je na sodišču lagala. Prav tako proti njej vlaga “krive kazenske ovadbe”, tudi proti uradnim osebam. Bratuškova denarja za tožbe nima ravno na pretek, toda kljub temu razmišlja o njeni vložitvi.
Na zemljišče se Bratuškova odpravi štirikrat letno, Zavec pa nanjo pošilja policijo, jo fotografira iz vseh zornih kotov, niti ne ve kdaj in kje. “To je mučenje, zaradi vsega tega se je poslabšalo moje zdravje!” Do spremembe OPN bo prišlo, vendar pa je potreben čas. Zavec naokrog sicer govori, da je Bratuškov tista, ki ne želi dati zemljišča “in da smo mi kot Rusi, oni pa so Ukrajinci, da jih izpodrivamo iz njihove zemlje”. Gozd je sicer kupila, da bi na starost imela drva za kurjavo. “Meni gre na jok!” je zaključila izpoved.
Urad Okrožnega sodišča na Ptuju: “V zvezi z vašim vprašanjem z dne 3.2.2025 vam sporočamo, da trenutno ni v teku nobena obravnava oziroma zadeva, v kateri bi bil stranka postopka gospod Jožef Zavec iz Zgornjega Leskovca 9/a. Nazadnje je bila navedena oseba stranka postopka v dveh pravdnih zadevah, ki sta bili pravnomočno zaključeni že leta 2021, iz vsebine postavljenih vprašanj pa dejansko ni mogoče razbrati, na katero zadevo bi se postavljena vprašanja sploh lahko nanašala.
Pa tudi sicer, v koliko bi bila zadeva konkretizirana, sodišče ne more podajati opredelitev oziroma zavzemati stališč glede osebnih razlogov strank, zakaj so odklonile določeno ravnanje oziroma niso pristale na določen sporazum, kot na to nakazuje prvo zastavljeno vprašanje, kakor se tudi ne more opredeljevati oziroma javno izražati vidika na določeno zadevo oziroma na ravnanje strank v konkretnih sodnih postopkih. Razlogi o odločitvah sodišča v posameznih zadevah pa izhajajo iz obrazložitve sodnih odločb.”
Domen Mezeg