Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič je vseskozi skupaj z aktualnim premierjem Robertom Golobom na ves glas zatrjevala, kako naj bi novonastalo Gibanje Svoboda v naša življenja prinašalo težko pričakovano svobodo. Vidna predstavnica vladajoče stranke si je namreč kabinet zavarovala s pomočjo kamere in zvonca.
Če kamere in zvonca pred pisarno predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič prej ni bilo, je sedaj vse drugače. Za montažo kamere in zvonca se sicer po navadi ljudje odločajo, ko želijo vzpostaviti nadzor nad tem, kdo jih obiskuje. Na ta način se je mogoče spretno izogniti nezaželenim obiskovalkam in obiskovalcem. Gre torek za nekakšno zaščito, v pisarno pa je mogoč vstop le prek tajnice. To pa še ni vse, saj naj bi si naročila še nekatere dodatke za svojo pisarno.
Postavitev kamere in zvonca daje slutiti, da Klakočar Zupančičeva le ni tako odprta za pogovore in vzpostavitev dialoga tudi z drugače mislečimi, kot bi si morda kdo mislil na samem začetku. Navkljub zavzemanju za drugačno kulturo in strpno retoriko v hramu demokracije je bilo mogoče kaj kmalu videti, da ji zelo leži ostra retorika, ki smo ji bili priča že v času, ko je kot sodnica izrazila svoje globoko nestrinjanje nad aktualnim predsednikom vlade Janezom Janšo.
Spomnimo. V zelo kratkem času si je Klakočar Zupančičeva prislužila protestno pismo največje opozicijske stranke SDS. V poslanski skupini so bili namreč naravnost zgroženi zaradi grobega napada predsednice državnega zbora, saj je v svojem nastopu “žalila poslance, izrekala laži, razpihovala in javno spodbujala nestrpnost ter širila sovražni govor”. Dovolili ste si izreči tudi nekatere laži, prav šokantno je bilo to, da ste govorili o tem, da je pretekla vlada zaplinjala ljudi. Ali sploh veste, kaj ste izrekli?” so ji očitali. Prav tako pa so jo opomnili, da ima kot predsednica zakonodajne oblasti odgovornost do ugleda parlamenta, ki ga nosi z novo funkcijo, temu primerna pa mora biti tudi njena komunikacija, naj si bo z nekom politično blizu ali ne. Kot je znano, je sama rada cinična in sarkastična, a ta oboje rada pripisuje stranki SDS.
Glede na filozofijo vladajoče nomenklature nas upravičeno preseneti, da se vidna članica stranke, ki je obljubljala, kako bo vse drugače, odloči za takšno poostritev varnosti. Če bi namreč delovala v skladu z migrantsko filozofijo, bi vrata odprla na strežaj za vse, ne zgolj za somišljenike. Med slednje sicer spadajo predstavniki nevladnih organizacij, čigar angažma si pri delovanju državnega zbora zelo želi predsednica Državnega zbora RS. Obstaja namreč zavedanje, da so ravno oni tisti, ki so zaslužni za to, da so se zavihteli na oblast.
Le pogovor med različnimi deležniki daje rezultate, zato ni mogoče razumeti, čemu se je sedaj, ko je sodelovanje potrebno bolj kot kadarkoli do sedaj, pojavila takšna nuja po poostritvi varnosti. Če pa bodo vladajoči nadaljevali v omenjeni smeri, je povsem upravičena kritika, da so začeli izgubljati stik z realnostjo. Ukrepi, ki so jih sicer do sedaj sprejeli z namenom blaženja draginje, izpušča velik del populacije (delavce z nizkimi dohodki, upokojence z nizkimi pokojninami, invalide …). Saj vladajoči niso v strahu pred ljudmi, v imenu katerih so na svojih položajih ali pred kolegi v državnem zboru, ki bi jih na pomenljivosti opozarjali, ali pač? Da so v strahu pred resnico in da mislijo, da le njihovo mnenje šteje, pa se je dobro pokazalo, ko je Klakočar Zupančičeva poskrbela za oviranje dela poslancev. Poslansko vprašanje ministrici za pravosodje s strani poslanke SDS Anje Bah Žibert namreč ni posredovala naprej, ker se ji je tako pač zazdelo. Vse poslance je izvolilo ljudstvo, zatorej razlik med poslanci ne bi smelo biti.
Sara Kovač